Predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013

Stališče PS SDS je predstavil MAG. ANDREJ BRUČAN. Predstavil bom mnenje Poslanske skupine SDS o Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 pri čemer ne želim polemizirati z nekaterimi predhodniki, ki so predstavljali svoja stališča posameznih poslanskih skupin, in za to sta dva razloga. Eden je ta, da predstavljamo ne le svoje poglede, ampak poglede poslanske skupine, po drugi strani se mi pa zdi, da so nekatere predstavitve bile takšne, da na njih glede na nekatere neresnice sploh ni mogoče odgovarjati. V Poslanski skupini SDS poudarjamo in pozdravljamo predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013. Menimo, da je to resolucijo potrebno sprejeti čim prej zaradi samega razvoja in delovanja zdravstvenega varstva. Resolucijo podpiramo še posebej zaradi vrednot na katerih temeljijo usmeritve plana, to je univerzalnost po katerih ne sme biti nikomur onemogočen dostop do zdravstvenega varstva, enakosti, solidarnosti, kakovosti in zaupanja. Resolucijo v Sloveniji pripravljamo že ali pa zdravstveni nacionalni plan zdravstvenega varstva pripravljamo v Sloveniji že kar precej časa, praktično ves ta mandat, zato tem bolj čudijo mnenja nekaterih, da je ta resolucija sedaj pripravljena na hitro. To je v bistvu neskladno z očitki, ki so se pojavljali ves čas v času tega mandata glede nacionalnega plana zdravstvenega varstva. Velja posebej spomniti, da nekatere priprave nacionalnega plana v preteklosti, zdravstvenega varstva v preteklosti, tisti iz leta 1996, ki je bil začet leta 1996 in sprejet šele nato leta 1999 tik pred koncem mandata takratne vlade. Nacionalni program, ki je takrat urejal področje zdravstvenega varstva je potem veljal do leta 2004 je bil v pripravljalnem delu razmeroma dobro pripravljen, kasneje pa na nekaterih področjih v narekovaju rečeno “sfižen” v celoti in je bil praktično zelo težko izvršljiv do konca njegove veljavnosti do leta 2004. V mandatnem obdobju 2000-2004 je bil poskus priprave novega nacionalnega plana, to se pravi štiri leta, vendar v času prejšnje vlade je bil ta poskus popolnoma izjalovljen, ni ga bilo mogoče pripraviti. Zato je sedanja vlada s svojim nastopom leta 2004 prišla na tem področju v popolno praznino in jo je bilo potrebno začeti znova. Naloga sedanje vlade je bila priprava novega nacionalnega plana zdravstvenega varstva brez ene resne predloge prejšnje vlade, ki ji je mandat potekel in istočasno s potekom mandata potekel praktično tudi prejšnji plan zdravstvenega varstva. Potrebno je tukaj posebej poudariti, da se je sedanja resolucija ali pa sedanji nacionalni plan zdravstvenega varstva pripravljal zelo dolgo časa, ves čas delovanja mandata te Vlade in tako ne moremo govoriti, da ni pripravljen strokovno, na hitro in da je pripravljen brez upoštevanja mnenja in predlogov zainteresirane javnosti. Seveda je bila diskusija o samem planu vodena na različnih nivojih ves čas mandata te vlade, organizirana so bila različna srečanja, moram reči, politično zelo različno mislečih ljudi, ki naj bi pripravil tak plan zdravstvenega varstva. Predlog te resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva je temeljni dokument za razvoj zdravstvenega varstva v prihodnjem petletnem obdobju in pravna podlaga je v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa, da Slovenija planira razvojne možnosti in potrebe z zdravstvenimi plani, zdravstvenimi zmogljivostmi. Predlog nacionalnega plana oziroma resolucija upošteva smernice evropske strategije zdravstvenega varstva, ki ga je sprejel Evropski svet v letu 2007. Za njegovo pripravo so bile izdelane analize zdravstvenega stanja prebivalstva, pri čemer so bile zagotovljene potrebe po celovitem zdravstvenem varstvu in tudi upoštevane kadrovske in pa druge zmogljivosti, ter predvideni ukrepi za izboljšanje stanja. Moram reči, da se je v času priprave te resolucije opravila cela vrsta posvetovanj in omogočilo vsem zainteresiranim več kot 60 dni za podajanje mnenj, pobud in predlogov. In v teku javne razprave je bilo sklicanih veliko sestankov s številnimi strokovnjaki in zainteresirano javnostjo, kjer so lahko vsi tudi podali predloge in pobude. Na podlagi navedene možnosti je v februarju in marcu letos skupaj prispelo kot vem nekaj čez 100 predlogov za dopolnitev resolucije in marsikateri od teh predlogov je bil sprejet. Jasno pa je, da vsi predlog nikoli ne morejo biti sprejeti, ker ne nazadnje so tudi diametralno nasprotni. In so bili vsi pred tem ali bodo vključeni ali ne, skrbno proučeni in vključeni v plan, v kolikor niso bistveno odstopali od osnovnega koncepta. Sodelovanje zainteresirane javnosti je posebej močno vplivanje na oblikovanje nekaterih poglavij, kot je recimo zdravstveno varstvo invalidov, v zobozdravstvu, transfuzijska medicina, laboratorijska medicina in še bi lahko našteval. Strategija razvoja zdravstvenega varstva temelji na že sprejetih strateških dokumentih na nacionalni mednarodni ravni, katerih glavna usmeritev je premik k preventivnim ukrepom in pa skrbi za zdravje, za kar so odgovorni tako država kot lokalna skupnost in kot posameznik. Ob tem se tako predvideva povečanje deleža sredstev namenjenih za preventivo, sedanjih 3-4% na 5%, sredstva za to, pa se bodo pridobila z večjo racionalizacijo v zdravstvu. Nekaj besed še o številnih polemikah v zvezi z razgradnjo javnega zdravstva v Sloveniji v zadnjih štirih letih. Tej resoluciji očitajo pač neki očitki v zvezi z razgradnjo javnega zdravstva in s forsiranjem ali pa favoriziranjem zasebništva. S predlogom tega nacionalnega plana ne gre za nikakršno razgradnjo javnega zdravstva kot ni šlo nikoli v tem obdobju, v tem mandatu te Vlade, za razgradnjo javnega zdravstva. Javno zdravstveni sistem se je ves čas dograjeval, ves čas izboljševal in rezultati so vidni, če jih kdo hoče videti, če jih noče, potem to ni mogoče. Velja poudariti, da se bodo glede na nacionalni plan v obdobju v naslednjih petih letih sredstva za obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje večala in ne manjša v absolutnem znesku. Revni in starejši ne bodo v ničemer na slabšem, celo na boljšem, saj se z nacionalnim planom ne zmanjšuje pravic iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in za revne se predvideva povečanje pravic v obliki subvencioniranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s strani proračuna. Posebej za starejše pa se predvideva povečanje zmogljivosti na negovalnih oddelkih bolnišnic, v domovih za ostarele, pa sofinanciranje zdravstvene oskrbe. Dodatno oskrbo starejših ureja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, saj vsebinsko sodi v njihovo področje dela. V Poslanski skupini SDS po poročilih nacionalnega plana menimo, da ne daje tak plan, kakršen je sedaj predviden, ne daje prednosti zasebništvu in bogatim, nasprotno, sedanji sistem socialno vodenega zdravstva samo še dograjuje in izboljšuje. Nacionalni plan ne zmanjšuje dostopa do storitev, ampak ta dostop povečuje, kar se kaže na primer v ciljih čakalnih dob. In če se bo ta nacionalni plan oziroma resolucija, ko bo obdržala sedaj veljavni sistem urejanja čakalnih dob bomo videli, da se bodo ti cilji dejansko lahko dosegli. Saj je že sedaj na dobri poti, da se bistveno, bistveno skrajšajo čakalne dobe. Še enkrat bom poudaril samo nekaj čakalnih dob iz obdobja prejšnje vlade, čakalne dobe za operacijo na odprtem srcu, čakalne dobe za kolonografijo, čakalne dobe za operacijo sive mrene, za magnetno resonanco in še naprej, do številke 14 bi lahko prispel, so se te čakalne dobe zmanjšale tudi do desetkrat v tem času, v času te vlade. Tega nihče od opozicije noče niti videti, niti priznati, vendar je res. Za to obstajajo seveda podatki. Enako kot lahko trdim, da v tej resoluciji nikjer ni favorizirano zasebništvo kot se je ravno tako v času mandata te vlade in te koalicije dejansko ves čas nekako skušalo prepričati prebivalstvo, kako se favorizira zasebništvo. To sploh ni res. Zasebništva se v tem času ni favoriziralo in tudi resolucija ga ne favorizira. Število podeljenih koncesij, ki itak ostajajo v okviru javnega zdravstvenega sistema se je povprečno na leto ni povečevalo nasprotno, na nekaterih področjih celo zmanjševalo. In te resolucija te stvari samo še dodatno urejuje in seveda tudi omogoča normalen prehod, ali pa prestop med koncesionarje, tam kjer je za to potreba. Ukrepi tega nacionalnega plana pa sodijo tudi v dogovorjena povišanja plač zaposlenih v zdravstvu in uvajanju novih zdravstvenih planov, kar ne bo ogrozilo obstoja, ali pa delovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, tudi ne na daljši rok, kjer imamo v Sloveniji pač uveljavljen Bismarckov model zbiranja prispevkov in solidarnostni model financiranja zdravstvenega varstva. Na tej podlagi je pač uzakonjen partnerski model s katerim se urejajo neka temeljna izhodišča za delovanje in stabilnost zdravstvenega sistema in ZZS, Zavod za zdravstveno zavarovanje je samo eden od teh partnerjev. Glede mojega uvoda, ko sem pač rekel, da je težko diskutirati z nekaterimi govorniki, ki so pred menoj predstavili svoja mnenja svojih poslanskih skupin bom povedal samo dve stvari. Gre za plehko diskutiranje z nekaterimi, ki ne ločijo med dodatnim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem in ki ne ločijo med javnim zdravstvenim sistemom in privatnim zdravstvenim sistemom, saj v okviru javnega sistema delujejo tako zasebniki, kot tudi državne ustanove na osnovni ravni, recimo zdravstveni domovi. Glede na vse povedano lahko rečem, da v Poslanski skupini SDS, še enkrat poudarjam, pozdravljamo predlog resolucije in ga bomo v celoti podprli.