Predlog rebalansa Proračuna RS za leto 2007

Stališče poslanske skupine je predstavil Rudi Veršnik. Rudi Veršnik: Današnje spremembe Državnega proračuna za leto 2007 prav gotovo ne bi bile potrebne, če bi prejšnje vlade posvečale potrebno skrb za vzdrževanje in razvoj železniške infrastrukture ter ustrezno organiziranost podjetij in družb v okviru tega infrastrukturnega sistema. Izkazovanje podatkov  za vzdrževanje in razvoj železniške infrastrukture preko Javne agencije za železniški promet. V preteklih obdobjih sistemsko ni bilo pravilno urejeno zadolževanje te agencije, saj ni imela lastnih prihodkov iz katerih bi mogla v prihodnje odplačevati posojila, najeta v svojem imenu in za svoj račun. Proračun države je že moral in bi tudi v prihodnje še moral prevzeti odplačila dolgov agencije in tako naknadno izkazati javne izdatke. Če bi prejšnje vlade v državnem proračunu pravilno izkazovale to financiranje, ki je potekalo prek Agencije za železniški promet, bi danes imeli ustreznejšo strukturo oziroma podlago v proračunu za izkazovanje in kritje sedanjih izdatkov. Spremembe v prikazovanju tovrstnih izdatkov v državnem proračunu bi se torej morale zgoditi tudi ob prejšnji organizaciji in ne le na podlagi zadnjih sprememb Zakona o železniškem prometu. Drugo pa je vprašanje, ali bi lahko v proračunskem letu 2007 s ciljem nujnega povečanja izdatkov za vzdrževanje in razvoj železniške infrastrukture zmanjšali kakšne druge vrste izdatkov, na primer z dodatnim varčevanjem, da ne bi povečevali proračunskega primanjkljaja. Poslanci predvidevamo, da je vlada te možnosti proučila in jih ni enostavno našla. Višja gospodarska rast v prvem polletju 2007 od predvidene še ni zagotovilo, da bi lahko z rebalansom predvidevali že tudi višje proračunske prihodke. Upoštevati namreč moramo, da je potrebno na dejanskih podatkih preveriti, kakšni so oziroma bodo dejanski učinki davčne razbremenitve davkoplačevalcev na proračunu 2007. Če bo gospodarska rast do konca leta 2007 omogoča doseči višje proračunske prihodke od načrtovanih, bo vlada zagotovo zmanjšala sedaj predvideno povečanje proračunskega primanjkljaja. Ko povečujemo javne izdatke, torej našo porabo in proračunski primanjkljaj iz naslova financiranja razvoja železniške infrastrukture, ki je bil desetletje zanemarjen in bodo vlaganja v ta razvoj služila ne le sedanjim, temveč tudi naslednjim generacijam, moramo upoštevati tudi načelo medgeneracijske solidarnosti. Financiranje investicij, ki bodo služile tudi prihodnjim generacijam, v breme javnega dolga, je dovoljeno, ali drugače rečeno, skladno s proračunsko teorijo oziroma proračunskim načelom medgeneracijske solidarnosti. Nepravično bi bilo, če bi današnji generaciji zmanjšali npr. v proračunu socialne transferje na račun tega, da bi se tudi prihodnje generacije uspešno razvijale s pomočjo v tem času financirane nove železniške infrastrukture. Poslanci pa seveda pričakujemo, da bosta pristojni in odgovorni ministrstvi, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za finance, čim prej našli rešitve za čim manjše financiranje razvoja železniške infrastrukture v breme državnega proračuna. To je rešitev za vključitev zasebnega kapitala v ta velik infrastrukturni projekt v obliki strateškega solastnika ali v obliki javno-zasebnega partnerstva. In še v zvezi z dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke. V Poslanski skupini SDS predlagane dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke do največ 50 milijonov evrov ne razumemo kot uvajanje državnega kapitalizma niti kot dejanje, ki bi pomenilo trajno ohranitev večinskega lastniškega deleža države v Novi Ljubljanski banki. To dokapitalizacijo razumemo kot trenutno potrebno dejanje, da bi zagotovili razvoj oziroma rast Nove Ljubljanske banke na tujih trgih, ohranili sedanja lastniška razmerja med največjima lastnikoma oziroma vzpostavili optimalno lastniško strukturo, ki bo omogočala uresničitev teh razvojnih ciljev. Dokapitalizacija bo omogočala ne le trenutno nominalno povečanje vrednosti kapitala Nove Ljubljanske banke, temveč tudi ob dobrem poslovanju in upravljanju njeno dolgoročno povečanje vrednosti. Ne glede na predlagano dokapitalizacijo še vedno ostaja možnost, da vlada oziroma kasnejše vlade sprejmejo drugačno politiko oziroma odločitev, da država svoj delež kapitala v Novi Ljubljanski banki zmanjša, upoštevaje ugoden celoten razvoj bančnega sistema v državi. In tedaj bo prav tako kot danes možno iz naslova predlagane dokapitalizacije Nove ljubljanske banke zmanjšati javni dolg. Z dodano vrednostjo današnje dokapitalizacije, 50 milijonov evrov, sredstva namreč ne bodo izgubljena. Glede na navedeno predlagani Rebalans proračuna za leto 2007 v Slovenski demokratski stranki podpiramo.