Predlog rebalansa proračuna republike Slovenije za leto 2008

 Stališče PS SDS je predstavil Rudi Veršnik. Po lanskih izrednih, za našo mlado državo mirno lahko rečemo, najboljših gospodarskih gibanjih v njeni zgodovini, so cene nafte na svetovnem gospodarstvu povzročale stalen pritisk na stroške poslovanja in zmanjševale napore za večje konkurenčno gospodarstvo. Povsem nepričakovano smo bili sredi leta priča enormnemu povečanju cen osnovnih živil. Oba navedena agregata sta povzročila pretres na trgu osnovnih živil, tako pri nas, kot tudi v Evropi in svetu. Seveda je jasno, da so bili vplivi na porast življenjskih stroškov zelo različni glede na velikost, urejeno in ustaljeno gospodarsko okolje. Naša država Slovenija je zaradi majhnosti in še ne dokončane tranzicije še posebej občutljiva, zato je bila država prisiljena reagirati na padec življenjskega standarda, ki je sledil pretresom na svetovnem trgu, zato je Vlada v mesecu januarju predlagala spremembe zakonodaje z namenom ublažiti stisko socialno šibkih slojev prebivalstva. V ta namen so bile na izredni seji sredi januarja, z veljavnostjo od 1.1.2008 sprejete spremembe Zakona o dohodnini, Zakona o varstvenem dodatku in Zakona o starševskem varstvu. Na redni januarski seji je bil sprejet Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane in kasneje še Zakon o vrtcih, ki bosta začela veljati z novim šolskim letom. In nenazadnje, bilo je sprejeto tudi izredno povečanje minimalne plače. Vzrok za rebalans proračuna je poleg sprememb zakonodaje, to je povečanje pravic na socialnem področju, tudi sprememba makroekonomskih gibanj. Nadaljujejo se namreč ugodna gospodarska gibanja iz preteklega leta. V letu 2007 je bila gospodarska rast najvišja od osamosvojitve Slovenije, znašala je 6,1%. Glavna dejavnika gospodarske rasti sta bila izvoz blaga in storitev ter visoka domača investicijska dejavnost. Za leto 2008 je napoved UMAR-ja ustalitev gospodarske rasti na 4,4%, vendar je potrebno poudariti, da so bile vse napovedi UMAR-ja do sedaj konzervativne.  Dejanska gospodarska rast je do sedaj vedno presegala napovedano. Rast zaposlenosti v letu 2007 je bila 2,7%, torej bistveno višja od predvidevanih. Bruto plača na zaposlenega se je v letu 2007 povečala nominalno za 5,9% in realno za 2,2%. Za nominalno rastjo produktivnosti dela 7,2% je bruto plača na zaposlenega zaostajala za dobro odstotno točko. Rast neto plač je bila lani, zaradi sprememb v dohodnini za 2 odstotni točki višja od rasti bruto plač. Od sprememb pri makroekonomskih izhodiščih, ki so osnova za sestavo proračuna, pa je potrebno omeniti tudi inflacijo. Povprečna inflacija je ob koncu lanskega leta znašala 3,6%, medletna 5,6%. Pritisk na cene življenjskih potrebščin so se začeli izrazito povečevati sredi leta, predvsem kot posledica znatnega dviga cen nafte in podražitev osnovnih surovin, ter cen hrane na svetovnih trgih, kar je vplivalo na izrazit skok domačih cen hrane in tekočih goriv. S problemom visoke inflacije se danes zaradi globalnega povišanja cen hrane in energije soočajo praktično vse države sveta.  V Predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2008 je skupaj načrtovanih 8 milijard 884 milijonov 914 tisoč 893 evrov prihodkov ali drugače povedano 24,5% bruto družbenega proizvoda. Od tega je 7 milijard 587 milijonov 441 tisoč 701 evrov davčnih prihodkov, kar pomeni 20,9% bruto družbenega proizvoda. 486 milijonov 114 tisoč 471 evrov nedavčnih prihodkov, 28 milijonov 358 290 evrov kapitalskih prihodkov, to so donacij in transfernih prihodkov, ter 783 milijonov 431 tisoč prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije.  V primerjavi s spremenjenim proračunom za leto 2008 je načrtovanih za 250 milijonov 128 tisoč 707 evrov ali 2,8% več prihodkov. Zvišanje ocene prihodkov je predvsem posledica višje ocene prihodkov od davka od dohodka pravnih oseb, trošarin in davka na dodano vrednost. Višji davčni prihodki so posledica nadaljevanja ugodnih gospodarskih gibanj, katere temelj je postavila Vlada Janeza Janše. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nas veseli, da zaradi ugodnih gospodarskih gibanj rastejo dobički podjetij, zaradi česar je več prihodkov iz naslova od davka od dohodka oziroma dobička pravnih oseb in zaradi dobrega stanja gospodarstva raste potrošnja, zlasti zasebna, zaradi česar v državni proračun priteka več sredstev iz naslova davka na dodano vrednost. Prejemki iz naslova trošarin so višji, zlasti zaradi ukinitve avstrijskih količinskih omejitev za vnos tobačnih izdelkov iz Slovenije, in ker se žal kajenje kljub novemu tobačnemu zakonu ni bistveno zmanjšalo. proračunski odhodki se v predlogu rebalansa znižujejo za 49,7 milijonov evrov in bodo v letu 2008 znašali 8 milijard 815 milijonov 557 tisoč 532 evrov. Največ prihranka je predlagano pri materialnih stroških ter investicijah. Z rebalansom se namesto 230 milijonov evrov primanjkljaja predvideva 69,4 milijona evrov proračunskega presežka. To predstavlja 0,2% bruto družbenega proizvoda. Slovenija je proračunski presežek dosegla že lani, in sicer v višini 37 milijonov evrov.  V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nas veseli, da bo vlada ta presežek dosegla tudi v letu 2008. Proračunski presežek je dokaz, da vlada ravna z javnimi sredstvi varčno in gospodarno, predvsem pa je dokaz, da fiskalna politika vlade ni razlog za inflacijo, kar rada očita opozicija in nekateri politični ekonomisti. Doseči take gospodarske rezultate in imeti že dve proračunski obdobji presežek, je rezultat o katere prejšnje vlade niti sanjati niso mogle. Rebalans proračuna bo tudi prerazdelil sredstva po ministrstvih. Največ bo pridobilo Ministrstvo za šolstvo in šport – 33,63 milijonov evrov, za subvencioniranje dijaške prehrane in plače učiteljev v osnovnih ter srednjih šolah. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – 26,83 milijonov evrov, kljub temu, da se sredstva namenjena temu ministrstvu povečujejo, pa bo to ministrstvo namenilo manj sredstev za pomoč brezposelnim in to iz preprostega razloga, število brezposelnih se je bistveno zmanjšalo, v mandatu vlade Janeza Janše za več kot 30 tisoč ljudi. Zmanjševanje brezposelnosti je najbolj učinkovit ukrep za zmanjševanje socialnih stisk ljudi. Sredstva pa se povečujejo za otroški dodatek in starševska nadomestila in sicer v višini 41 milijonov evrov. Skupaj bo sredstev namenjenih za otroški dodatek in starševska nadomestila v letu 2008 okoli 550 milijonov evrov.  Ministrstvo za okolje in prostor bo pridobilo 7,7 milijona evrov za načrtovanje ter ukrepanje pri varstvu voda in predelavo ter ravnanje z odpadki. Ministrstvo za visoko šolstvo pa bo pridobilo 5,3 milijona evrov za povečanje plač visokošolskih učiteljev in za pripravo gradnje medicinske fakultete v Mariboru. Največ sredstev izgublja Ministrstvo za obrambo, 36,6 milijona evrov, zmanjšali se bodo materialni stroški za operativno delovanje in manjše bodo investicije v oborožitev in vojaško infrastrukturo. V Ministrstvu za javno upravo se zmanjšujejo sredstva za 32,4 milijona evrov. Pri tem ministrstvu so resda predvidena manjša sredstva, vendar gre v bistvu za razporejanje sredstev, ne pa za zmanjševanje, saj se bodo sredstva, namenjena za usklajevanje plačnih nesorazmerij, razporedila na druga ministrstva, poleg tega pa bo ministrstvo porabilo manj sredstev, ker se znižuje poraba na zaposlenega zaradi izvedene racionalizacije ter bolje usposobljenih zaposlenih. Ministrstvo za finance bo razpolagalo z manj sredstvi v višini 23,27 milijona evrov. Sredstva se zmanjšujejo zaradi aktivnega upravljanja z dolgom države. Ministrstvo je predčasno odplačalo državne obveznice z visoko obrestno mero. Se pa povečuje rezerva Republike Slovenije, in sicer zaradi zagotovitve dodatnih sredstev za odpravo posledic neurja v Železnikih.  Glede dokapitalizacije Nove kreditne banke Maribor in Nove Ljubljanske banke pa se v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke strinjamo z ministrstvom, da je dokapitalizacija obeh bank potrebna zaradi zagotovitve kapitalske ustreznosti in organske rasti. Podpiramo namero ministrstva oziroma Vlade, da tudi s tistim delom Nove kreditne Banke Maribor, ki je po javni prodaji ostal v državni lasti, ravna kot dober gospodar.  Za Ministrstvo za promet se predlaga za 19,56 milijona evrov manj sredstev. Znižujejo se namreč sredstva za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest zaradi zapletov pri odkupu zemljišč in postopkih priprave potrebnih projektov ter prostorske dokumentacije. Znižujejo pa se sredstva tudi pri železniškem prometu in infrastrukturi, ker je bila s Slovenskimi železnicami sklenjena pogodba o izvajanju javne službe, pri kateri je bil obračunan DDV, kar pa ni bilo potrebno.  V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da predlagani rebalans prispeva k večji makroekonomski stabilnosti države in proticikličnemu gibanju javnih financ. Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2008 je dobra podlaga za nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj in s tem posledično za povečanje blagostanja državljanov Republike Slovenije, zato bomo predlog rebalansa v poslanski skupini tudi podprli.