Predlog predsednika RS za izvolitev varuhinje človekovih pravic
četrtek, 21. 12. 2006 Stališče poslanske skupine je predstavil Jože Tanko.
Jože Tanko: Predsednik republike je predložil v DZ predlog za odločanje o novem varuhu človekovih pravic. Kandidatko dr. Zdenka Čebašek Travnik je izbral iz nabora 28 prispelih kandidatur.Zavedamo se nesporne pravice predsednika republike, da se sam odloči koga izmed, po njegovi oceni primernih kandidatov, bo predlagal za to odgovorno, neodvisno ter etično in moralno zahtevno funkcijo. Prav tako je njegova tudi odločitev, na kakšen način bo prišel do oblikovanja predloga kandidata, za katerega je največja verjetnost, da bo v DZ dobil zadostno podporo za imenovanje. V primeru varuha je potrebnih šestdeset glasov.
Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je predsednik republike obšel javno izražene pobude in pričakovanja večine poslanskih skupin, ki bodo odločale o njegovem predlogu, da bi se z njim sestale in da bi mu sporočile svoja pričakovanja in stališča. S tem, ko se predsednik države ni odzval na jasno izražene pobude večine poslanskih skupin, ki imajo v sedanji sestavi parlamenta več kot 90 % glasov in ki predstavljajo temelj demokratično izvoljene oblasti v RS, je postavil zakonodajno vejo oblasti v zelo neprijeten položaj.
Menim, da predsednik s takimi potezami nakazuje oziroma sporoča svoje politične tendence, da mu je veliko bližje predsedniška kot parlamentarna demokracija.
Res da je njegova svetovalka opravila obiske v PS in navedla nekaj, konkretno 4 imena kandidatov. Vendar tak postopek ni omogočil resne razprave v PS vse dotlej, dokler se predsednik ni odločil in posredoval predloga v DZ. Šele tedaj smo se seznanili z imenom kandidatke, z njeno biografijo in njenim strokovnim delom, vendar za resno razpravo in za dokončno odločitev o tako pomembni in odgovorni funkciji, kot je varuh človekovih pravic, to ni dovolj. Ker predsednik republike ni opravil nobenih posvetovanj, čeprav je to do sedaj bila praksa, smo se v PS SDS odločili, da bo vsak poslanec glasoval tako, kot meni, da je primerno.
Sicer pa delo in ugotovitve varuha v veliki meri temeljijo na primerjavi pravne norme z dejanskim stanjem. Torej na tem, kako dobro, kako kvalitetno in učinkovito se izpolnjujejo uzakonjene pravice državljanov.
Ob tem je potrebno povedati, da smo v zadnjih 2 letih na nekaterih področjih storili zelo veliko. Recimo na področju zdravstva. Po podatkih iz interpelacije LDS proti ministru za zdravje g. Bručanu se je samo v enem letu mandata ministra čakalna doba pacientov skrajšala za povprečno 25 %, število čakajočih pa se je zmanjšalo za povprečno 20 %. Potrebno je priznati, da je bil storjen ogromen korak v smeri izboljšanja stanja, čeprav je bil to eden glavnih očitkov ministru. Z izboljšavo na tem področju, s precej povečano dostopnostjo, se pomembno zmanjšujejo tudi vzroki za pritožbe državljanov. Upam, da se bo s tem, ko se bo izboljševala opremljenost in hitrost intervencij, izboljševala tudi kvaliteta storitev in zadovoljstvo pacientov.
Drugo področje, ki je zelo občutljivo, je pravna varnost in sojenje v razumnem roku. Tudi tu so sprejeti politični ukrepi, torej pravne norme, ki nedvomno omogočajo precejšnje skrajšanje rokov za začetek in dokončanje obravnav. Upam, da bo neodvisna veja, potem, ko smo drevo primerno oskrbeli, obrodila sadove in da bo tudi tu primerov, ki bodo zahtevali intervencijo varuha in evropskega sodišča za človekove pravice, čim manj.
Zmanjševanje vrst tistih, ki čakajo na delo, skrajšuje tudi vrste tistih, ki čakajo na nekatere oblike transferjev. Tudi tu, tako kot v gornjih primerih, je zaradi različnih razmer, različnega razumevanja pravic in dolžnosti, zaradi mejnih situacij, lahko veliko vzrokov za pritožbe. Vendar, če se znižujejo številke, lahko pričakujemo, da se bo zmanjševalo tudi število spornih situacij. Na teh in še na vrsti drugih področjih smo v koaliciji storili veliko.
Ob tem pa bi radi povedali, kaj pričakujemo od novega varuha. Vsekakor želimo, da se resno posveti svojemu delu, da deluje strpno, razsodno in da se reševanja problemov loti premišljeno. Iz izkušenj vemo, da se v vsakdanjem življenju pojavljajo številni problemi, številne sporne situacije in odločitve, ki prizadenejo državljane v njihovih pravicah.
Na rešitev pa ne vplivajo samo konkretne situacije in zapleti med uradniki in državljani, marsikatero težavo povzročijo nepopolni ali nedosledni predpisi.
Naloga varuha ni, da se takoj, ko zazna problem, obrne na tuje okolje. Pričakujemo, da se bo najprej obrnil na domače organe in institucije, da najprej poskusimo doma poiskati človeške rešitve. Prav tako pričakujemo, da bo varuh spoštljiv do vseh državljanov, da jih ne bo primerjal z najhujšimi zločinci, če bodo slučajno večinsko zavzeli drugačno stališče, kot ga ima varuh. Prav tako pričakujemo, da bo ohranil enako distanco oz. odnos do vseh državljanov, do vseh oblasti, do vseh oblik pripadnosti.
Torej pričakujemo, da varuh ne bo več uporabljal ksenofobnega pristopa in žaljivih kvalifikacij do enih skupin in da bo povsem prezrl nespodobna ali celo nezakonita ravnanja drugih. Sedanji varuh je npr. povsem spregledal ravnanja enega naših kolegov poslancev, ki je hkrati tudi župan, ki si je kot profesionalen politik dovolil pozivati ljudi na barikade, k državljanski neposlušnosti, k rušenju pravnega reda države, k rasni nestrpnosti. Ob tem je kršil več določil Kazemskega zakonika. Na očitno zlorabo pooblastil in predlaganje nezakonitih sklepov v sprejem OS čuječi varuh Hanžek ni niti s prstom mignil.
Moram odkrito reči, da takega varuha, ki tako selektivno pristopa do varovanja človekovih pravic ne potrebujemo.
Je pa zelo dvolično, da poslančevih pozivov na barikade nista obsodila niti njegova PS, niti stranka niti predsednik njegove stranke. Nemogoče je pričakovati višjo raven človekovih pravic, če se v realnem življenju soočamo s tako nekonsistentnim pristopom ne samo posameznikov, ampak skupin ali celo strank. Spoštovani, tu imamo tipičen primer povezave pravic in politike. Če to stori naš, ni nič, ni kršitve, če bi se to zgodilo komu drugemu, pa taisti aktivirajo vse instance do Bruslja.
Ali so prizadete oziroma kršene pravice, če se enega od politikov medijsko umori zaradi nerodne izjave in prekrška, drugemu pa se povsem spregleda podobna zadeva. Pred časom je v oddaji Tarča ena od poslank priznala, da t. i. Kosovi komisiji ni prijavila vsega premoženja. Taista je še povedala, da je tako storilo še več njenih kolegov. In rezultat. Vse tiho. Tiho so bili raziskovalni mediji, tiho je bila njena stranka in PS, več ali manj tiho je tudi Kosova komisija in tudi varuh se ni odzval. Na to očitno neenakost, ko so zagotovo kršene pravice enih in s tihim soglasjem priznane nadpravice in nadstatus drugih, ni bilo odziva. Takih primerov je še veliko.
Ne moremo prezreti niti nestrpnih oznak, ki jih uporablja ena izmed revij in eden izmed tednikov in nekateri dnevniki, pa jih aktualni varuh niti verbalno ni obsodil. Težave in nasilno govorjenje je videl povsod drugod. Stvar pa je še hujša. Namesto odziva, je še sam neslane šale spreminjal v grozovite izjave v medijih, sproduciral pa je celo vrsto žaljivih primerjav.
Delo instituta varuha, ki ima nalogo opozarjanja na kršenja pravic državljanov, je zelo odgovorno in občutljivo. V vseh evropskih demokracijah je umaknjeno iz dnevnopolitičnih zgodb, se ne zlorablja v obračunih z državljani in politiko in premišljena ravnanja, ugotovitve in opozorila varuha so pomemben napotek za izboljšanje dela oblasti.
V PS pričakujemo in želimo, da bo novi varuh našel ravnotežje med strokovnostjo njegovega urada in medijskim bliščem, saj se praviloma lahko le s strpnim in umirjenim pristopom učinkovito odpravljajo težave in usmeri stvari na pravo oziroma zaželeno pot.
Čeprav se v SDS nismo odločili za enotno podporo kandidatki, smo pa enotni v pričakovanjih. Od novega varuha človekovih pravic pričakujemo enakopravno obravnavanje državljanov, ne glede na stan, spol, versko ali drugo prepričanje.
Upam, da bo novi varuh izpolnil naša pričakovanja in povzdignil institucijo varuha na bistveno višji nivo.
Jože Tanko: Predsednik republike je predložil v DZ predlog za odločanje o novem varuhu človekovih pravic. Kandidatko dr. Zdenka Čebašek Travnik je izbral iz nabora 28 prispelih kandidatur.Zavedamo se nesporne pravice predsednika republike, da se sam odloči koga izmed, po njegovi oceni primernih kandidatov, bo predlagal za to odgovorno, neodvisno ter etično in moralno zahtevno funkcijo. Prav tako je njegova tudi odločitev, na kakšen način bo prišel do oblikovanja predloga kandidata, za katerega je največja verjetnost, da bo v DZ dobil zadostno podporo za imenovanje. V primeru varuha je potrebnih šestdeset glasov.
Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je predsednik republike obšel javno izražene pobude in pričakovanja večine poslanskih skupin, ki bodo odločale o njegovem predlogu, da bi se z njim sestale in da bi mu sporočile svoja pričakovanja in stališča. S tem, ko se predsednik države ni odzval na jasno izražene pobude večine poslanskih skupin, ki imajo v sedanji sestavi parlamenta več kot 90 % glasov in ki predstavljajo temelj demokratično izvoljene oblasti v RS, je postavil zakonodajno vejo oblasti v zelo neprijeten položaj.
Menim, da predsednik s takimi potezami nakazuje oziroma sporoča svoje politične tendence, da mu je veliko bližje predsedniška kot parlamentarna demokracija.
Res da je njegova svetovalka opravila obiske v PS in navedla nekaj, konkretno 4 imena kandidatov. Vendar tak postopek ni omogočil resne razprave v PS vse dotlej, dokler se predsednik ni odločil in posredoval predloga v DZ. Šele tedaj smo se seznanili z imenom kandidatke, z njeno biografijo in njenim strokovnim delom, vendar za resno razpravo in za dokončno odločitev o tako pomembni in odgovorni funkciji, kot je varuh človekovih pravic, to ni dovolj. Ker predsednik republike ni opravil nobenih posvetovanj, čeprav je to do sedaj bila praksa, smo se v PS SDS odločili, da bo vsak poslanec glasoval tako, kot meni, da je primerno.
Sicer pa delo in ugotovitve varuha v veliki meri temeljijo na primerjavi pravne norme z dejanskim stanjem. Torej na tem, kako dobro, kako kvalitetno in učinkovito se izpolnjujejo uzakonjene pravice državljanov.
Ob tem je potrebno povedati, da smo v zadnjih 2 letih na nekaterih področjih storili zelo veliko. Recimo na področju zdravstva. Po podatkih iz interpelacije LDS proti ministru za zdravje g. Bručanu se je samo v enem letu mandata ministra čakalna doba pacientov skrajšala za povprečno 25 %, število čakajočih pa se je zmanjšalo za povprečno 20 %. Potrebno je priznati, da je bil storjen ogromen korak v smeri izboljšanja stanja, čeprav je bil to eden glavnih očitkov ministru. Z izboljšavo na tem področju, s precej povečano dostopnostjo, se pomembno zmanjšujejo tudi vzroki za pritožbe državljanov. Upam, da se bo s tem, ko se bo izboljševala opremljenost in hitrost intervencij, izboljševala tudi kvaliteta storitev in zadovoljstvo pacientov.
Drugo področje, ki je zelo občutljivo, je pravna varnost in sojenje v razumnem roku. Tudi tu so sprejeti politični ukrepi, torej pravne norme, ki nedvomno omogočajo precejšnje skrajšanje rokov za začetek in dokončanje obravnav. Upam, da bo neodvisna veja, potem, ko smo drevo primerno oskrbeli, obrodila sadove in da bo tudi tu primerov, ki bodo zahtevali intervencijo varuha in evropskega sodišča za človekove pravice, čim manj.
Zmanjševanje vrst tistih, ki čakajo na delo, skrajšuje tudi vrste tistih, ki čakajo na nekatere oblike transferjev. Tudi tu, tako kot v gornjih primerih, je zaradi različnih razmer, različnega razumevanja pravic in dolžnosti, zaradi mejnih situacij, lahko veliko vzrokov za pritožbe. Vendar, če se znižujejo številke, lahko pričakujemo, da se bo zmanjševalo tudi število spornih situacij. Na teh in še na vrsti drugih področjih smo v koaliciji storili veliko.
Ob tem pa bi radi povedali, kaj pričakujemo od novega varuha. Vsekakor želimo, da se resno posveti svojemu delu, da deluje strpno, razsodno in da se reševanja problemov loti premišljeno. Iz izkušenj vemo, da se v vsakdanjem življenju pojavljajo številni problemi, številne sporne situacije in odločitve, ki prizadenejo državljane v njihovih pravicah.
Na rešitev pa ne vplivajo samo konkretne situacije in zapleti med uradniki in državljani, marsikatero težavo povzročijo nepopolni ali nedosledni predpisi.
Naloga varuha ni, da se takoj, ko zazna problem, obrne na tuje okolje. Pričakujemo, da se bo najprej obrnil na domače organe in institucije, da najprej poskusimo doma poiskati človeške rešitve. Prav tako pričakujemo, da bo varuh spoštljiv do vseh državljanov, da jih ne bo primerjal z najhujšimi zločinci, če bodo slučajno večinsko zavzeli drugačno stališče, kot ga ima varuh. Prav tako pričakujemo, da bo ohranil enako distanco oz. odnos do vseh državljanov, do vseh oblasti, do vseh oblik pripadnosti.
Torej pričakujemo, da varuh ne bo več uporabljal ksenofobnega pristopa in žaljivih kvalifikacij do enih skupin in da bo povsem prezrl nespodobna ali celo nezakonita ravnanja drugih. Sedanji varuh je npr. povsem spregledal ravnanja enega naših kolegov poslancev, ki je hkrati tudi župan, ki si je kot profesionalen politik dovolil pozivati ljudi na barikade, k državljanski neposlušnosti, k rušenju pravnega reda države, k rasni nestrpnosti. Ob tem je kršil več določil Kazemskega zakonika. Na očitno zlorabo pooblastil in predlaganje nezakonitih sklepov v sprejem OS čuječi varuh Hanžek ni niti s prstom mignil.
Moram odkrito reči, da takega varuha, ki tako selektivno pristopa do varovanja človekovih pravic ne potrebujemo.
Je pa zelo dvolično, da poslančevih pozivov na barikade nista obsodila niti njegova PS, niti stranka niti predsednik njegove stranke. Nemogoče je pričakovati višjo raven človekovih pravic, če se v realnem življenju soočamo s tako nekonsistentnim pristopom ne samo posameznikov, ampak skupin ali celo strank. Spoštovani, tu imamo tipičen primer povezave pravic in politike. Če to stori naš, ni nič, ni kršitve, če bi se to zgodilo komu drugemu, pa taisti aktivirajo vse instance do Bruslja.
Ali so prizadete oziroma kršene pravice, če se enega od politikov medijsko umori zaradi nerodne izjave in prekrška, drugemu pa se povsem spregleda podobna zadeva. Pred časom je v oddaji Tarča ena od poslank priznala, da t. i. Kosovi komisiji ni prijavila vsega premoženja. Taista je še povedala, da je tako storilo še več njenih kolegov. In rezultat. Vse tiho. Tiho so bili raziskovalni mediji, tiho je bila njena stranka in PS, več ali manj tiho je tudi Kosova komisija in tudi varuh se ni odzval. Na to očitno neenakost, ko so zagotovo kršene pravice enih in s tihim soglasjem priznane nadpravice in nadstatus drugih, ni bilo odziva. Takih primerov je še veliko.
Ne moremo prezreti niti nestrpnih oznak, ki jih uporablja ena izmed revij in eden izmed tednikov in nekateri dnevniki, pa jih aktualni varuh niti verbalno ni obsodil. Težave in nasilno govorjenje je videl povsod drugod. Stvar pa je še hujša. Namesto odziva, je še sam neslane šale spreminjal v grozovite izjave v medijih, sproduciral pa je celo vrsto žaljivih primerjav.
Delo instituta varuha, ki ima nalogo opozarjanja na kršenja pravic državljanov, je zelo odgovorno in občutljivo. V vseh evropskih demokracijah je umaknjeno iz dnevnopolitičnih zgodb, se ne zlorablja v obračunih z državljani in politiko in premišljena ravnanja, ugotovitve in opozorila varuha so pomemben napotek za izboljšanje dela oblasti.
V PS pričakujemo in želimo, da bo novi varuh našel ravnotežje med strokovnostjo njegovega urada in medijskim bliščem, saj se praviloma lahko le s strpnim in umirjenim pristopom učinkovito odpravljajo težave in usmeri stvari na pravo oziroma zaželeno pot.
Čeprav se v SDS nismo odločili za enotno podporo kandidatki, smo pa enotni v pričakovanjih. Od novega varuha človekovih pravic pričakujemo enakopravno obravnavanje državljanov, ne glede na stan, spol, versko ali drugo prepričanje.
Upam, da bo novi varuh izpolnil naša pričakovanja in povzdignil institucijo varuha na bistveno višji nivo.