Predlog predsednika RS za imenovanje Andreja Ranta za guvernerja BS

Stališče poslanske skupine je predstavil Jože Tanko. Jože Tanko: V postopku imenovanja guvernerja Banke Slovenije bomo danes odločali o drugem kandidatu, ki ga je predsednik države poslal v državni zbor. Tudi tokrat brez ustrezne predpriprave, zato tudi imenovanje guvernerja dobiva razsežnosti, ki se jih pred mesecem ali dvema nismo mogli predstavljati. Še manj državljani, ki imajo ob že tako oteženem dostopu do informacij, še posebej od ustanov, ki delujejo bolj odmaknjeno od oči javnosti. Banka Slovenija je ena takih ustanov. V zadnjem času se je predvsem veliko govorilo o zaslugah Banke Slovenije v procesu prevzemanja evra, še posebej so se predpisovale ogromne zasluge sedanjemu guvernerju mag. Gaspariju. Za kandidata Ranta jih ni ostalo ravno veliko. Vemo, da ni bilo lahko izpolniti zahtevne maastrichtske kriterije, da je bilo za izpolnitev teh potrebno dobro sodelovanje Banke Slovenije, vlade, državnega zbora skratka vseh, ki so morali oblikovati nacionalne politike na veliko področjih, ki interaktivno vplivajo ena na drugo. Sodelovanje je in bo potrebno tudi za ohranitev izpolnjevanja teh kriterijev. Vendar pa letošnji novoletni dogodek, ko smo prevzeli novo nacionalno valuto, ni edino pomembno merilo, s katerim merimo zasluge in uspešnost posameznikov in institucij, tudi pri Banki Sloveniji ne. Ta institucija in zaposleni v njej, še posebej pa njeni funkcionarji, imajo več pomembnejših in trajnejših nalog, ki jih morajo po Zakonu o Banki Slovenije dosledno in sistematično izvajati in ustrezno ukrepati. Banka Slovenije je edina, ki je zadolžena za nadzorovanje delovanja bančnega sistema in za nadzor nad denarnim poslovanjem bančnih ustanov. Zakonska podlaga za delo Banke Slovenije je jasna, odgovornosti Banke Slovenije so tudi jasno zapisane. Že večkrat po letu 90 so se pojavila sporočila o napakah in neustreznih ravnanjih v bančnem sistemu. Nemalokrat so se pojavljali sumi nezakonitih ravnanj in odločitev posameznih bančnih ustanov. Vendar nikoli se ni zmoglo moči in volje, da bi se te navedbe do konca raziskalo, da bi se ugotovila odgovornost in ob potrditvi navedb izpeljalo tudi ustrezne kazenske postopke. Poslanska skupina SDS je v svojih poslanskih vprašanjih, ki jih je v zvezi z Banko Slovenije in delovanjem bančnega sistema naslovila na vlado želela pridobiti natančnejše odgovore na nekatere najpomembnejše finančne in bančne afere, ki so se dogodile v obdobju po osamosvojitvi. Še posebej aktualni so bili dogodki v NLB, LBS New York in LKB Frankfurt pri preoblikovanju hranilnic SIB Banka, Banka Triglav in še lahko naštevamo. Takrat, ko je državni zbor zahteval o njih pojasnila, se je Banka Slovenije izgovarjala na zakonske omejitve pri poročanju in se zavila v molk z navedbo, da poslanci niso opravičeni do tovrstnih informacij. Ob tem pa je zanimivo, da Zakon o Banki Slovenije v 33. členu določa naslednje, citiram: “Na sejah Sveta Banke Slovenije lahko sodelujeta predstavnik Odbora Državnega zbora pristojnega za finance in monetarno politiko in minister pristojen za finance, vendar nimata pravice glasovati.”. Torej, po zakonu lahko poslanec sodeluje na seji Sveta Banke Slovenije, kar pomeni, da ga mora guverner redno vabiti na seje. Istočasno pa funkcionarji Banke Slovenije trdijo, da ne smejo podrobno obveščati poslancev in državnega zbora. Zelo zanimivo. Kot rečeno, postopki v zvezi z navedbami in očitki v aferah se niso transparentno zaključili, še več, afere so na čuden način poniknile brez ustreznih pojasnil, postopkov, brez ustreznih odgovorov državnemu zboru, brez sankcij proti odgovornim. V poročilih Banke Slovenije, ki so bila posredovana državnemu zboru kot edinemu, kateremu je Banka Slovenije po določbi 26. člena Zakona o Banki Slovenije dolžna poročati, teh vsebin ni ali pa so zapisi zelo splošni in nepopolni. Torej, ni natančnih poročil, kdo je kršil predpise, katere so kršitve, kakšna je teža kršitev in kakšne so sankcije, kazni oziroma kazni, ki jih je Banka Slovenije izrekla bančnim ustanovam in posameznikom in recimo koga je prijavila, če je ugotovila sume pranja denarja. Tega v poročilih Banke Slovenije, ki jih je dolžna pošiljati v državni zbor ni. V poročilu Banke Slovenije za leto 2004 poglavja o nadzoru sploh ni in postavlja se vprašanje, od kdaj so bančni kršitelji najbolj varovana državna skrivnost. Odnos do državnega zbora in poslancev je s strani Banke Slovenije milo rečeno podcenjujoči zaničljiv in žaljiv, kar je razvidno tudi iz nastopa predstavnikov Banke Slovenije tako obeh kandidatov za guvernerja kakor tudi namestnika guvernerja. Povsem neumestno se je spraševati, katere podatke poslanci smejo dobiti za izvajanje ustavnih in zakonskih obveznosti in katere ne. To, da funkcionarji Banke Slovenije ne poročajo državnemu zboru o ugotovitvah nadzora in sankcijah, da se norčujejo iz poslanskih vprašanj, s katerimi skušamo poslanci izvedeti tisto, kar ni zajeto v poročilih ali ocenjujemo, da ni ustrezno obrazloženo, je višek cinizma funkcionarjev Banke Slovenije. Nedopustno je, da so kršitve in kršitelji v bančnem sistemu najbolj varovana bančna skrivnost Banke Slovenije. Sprašujem se, ali je to morda v javnem interesu. Načelno mnenje številka 40, ki ga je 4. aprila 2006 objavila Komisija za preprečevanje korupcije, tj. t. i. Kosova komisija, je izdelana na osnovi prijave suma korupcije tej komisiji in govori ravno o dolžnem ravnanju bank in drugih inštitucij, ko zaznajo tudi najmanjši sum, ki kaže, da bi lahko prišlo do pranja denarja. Mimogrede prav ta primer je vsebovan tudi v enem od naših poslanskih vprašanj, vendar v poročilu Banke Slovenije, ki je bilo poslano v državni zbor, ni o tem niti besedice. Ali se vam zdi, da funkcionarji Banke Slovenije, ki se potegujejo za nove mandate delujejo odgovorno in zakonito? Po našem mnenju ne, saj bi morala Banka Slovenije poročati državnemu zboru o ugotovitvah in ukrepih. Glede na status oziroma stopnjo zaupnosti gradiva Banke Slovenije, ki ga pošlje v državni zbor, lahko opravi državni zbor javno ali zaprto sejo. Ne bi bilo prvič, da bi poročila Banke Slovenije obravnavali na zaprti seji. Zelo prozorno je izgovarjanje na nepristojnost Banke Slovenije glede nadzora nad hčerami nekaterih domačih bank v tujini, tega v poročilih Banke Slovenije ni. Tega nočejo pojasniti, vprašanja imajo za čudna, istočasno pa v javnih izjavah funkcionarji Banke Slovenije na primer govorijo o sodelovanju z bančnimi oblastmi v Združenih državah Amerike, v primeru Nove Ljubljanske banke, tj. LBS New York. Po besedah namestnika guvernerja Nučiča, je Banka Slovenije pri tem pregledu celo sodelovala. Kaj je torej resnica. Banka Slovenije nima pristojnosti, ali jih noče imeti in zakaj o tem ne poroča in ne sme poročati državnemu zboru, če lahko ravno o tem, kar jih sprašujemo in nočejo poročati, obelodanijo na tiskovni konferenci. Ali je ta ignorantski odnos funkcionarjev Banke Slovenije do državnega zbora in nespoštovanje Zakona o Banki Slovenije in drugih zakonov ter pomanjkljivo poročanje državnemu zboru tista neodvisnost Banke Slovenije in kandidatov za guvernerja, na katero toliko stavijo. Mislim, da to ne bi smelo biti res. Tudi Andrej Rant je del tega nezakonitega in ignorantskega odnosa Banke Slovenije do državnega zbora in to cel čas, ko ga je prebil v Banki Slovenije kot vice guverner. Potrditve tega so tudi v arhivih državnega zbora. V poslanski skupini menimo, da taki kandidati niso primerni za opravljanje tako odgovorne funkcije kot je guverner, zato kandidata ne bomo podprli. Pričakujemo pa, da nas bo predlagatelj predsednik države dr. Janez Drnovšek v primeru, če kandidat ne bo dobili zadostne podpore, povabil k oblikovanju novega predloga za kandidata za guvernerja kot partnerja, saj želimo, da svoje ustavne pravice in zakonske pravice do državljanov, korektno izpolnimo. V  dobro novega kandidata, ter domačega in zunanjega ugleda države in njenih inštitucij.