Predlog predsednika republike za imenovanje guvernerja Banke Slovenije

Stališče poslanske skupine je predstavil Jože Tanko.  Jože Tanko: Najprej nekaj o izglasovanjem sklepu državnega zbora, ki je od predsednika državnega zbora zahteval pojasnilo v skladu s 107. členom ustave in 223. členom poslovnika. Predsednik oziroma ta zahteva je bila dana predvsem zato, ker je prišlo do vrste zapletov pri predlaganju in glasovanjih o kandidatih. Prišlo je do vrste zapletov med predlagateljem in tudi med tistimi, ki v državnem zboru odločamo o tem. Dejstvo je, da je predsednik republike postopek predlaganja kandidatov za guvernerja začel dovolj zgodaj, to se pravi pol leta pred iztekom mandata. Kot vse kaže, pa se bo ta postopek zaključil tri mesece po roku. To se pravi, da bomo potrebovali kar približno devet mesecev, da bomo dobili guvernerja Banke Slovenije. Kot je že predstavnica urada omenila, sta se na razpis javila dva kandidata, guverner, dotedanji guverner, in eden izmed kandidatov, ki je dejansko presenetil, tj. dr. Boštjan Jazbec. Potrebno je povedati, da je bil dotedanji guverner gospod Gaspari visoko favoriziran kandidat predsednika republike, vendar na tajnem glasovanju ni dobil podpore in sledile so potem kritike državnega zbora, poslanskih skupin in na državni zbor se je v celoti zvračala krivda za neuspeh. Po našem mnenju v celoti neopravičeno. Še večje presenečenje oziroma večje presenečenje za slovensko javnost je bilo predlaganje naslednjega kandidata za guvernerja, gospoda Ranta. To je bilo presenečenje za politiko, za javnost, za stroko, za novinarstvu. In čeprav je gospod Rant že več let vice guverner, ga prav nihče od teh ni prepoznal kot kandidata za guvernerja in temu primerno je bilo tudi glasovanje. Javnost se je spraševala, zakaj je predsednik republike povsem prezrl drugega prijavljenega kandidata, dr. Boštjana Jazbeca. Nihče mu ni oporekal strokovnosti, formalne izobrazbe, nihče ni ugotovil ničesar oporečnega v njegovi karieri, nihče mu ni pripisoval političnosti. In nekega uradnega pojasnila glede tega nismo prejeli. Očitno je bila njegova edina pomanjkljivost mladost. Se pravi vrlina, na katero so nekdaj toliko stavili liberalci. Predsednik republike je po neizvolitvah oziroma neuspehih svojih kandidatov sporočal, da bo nastala institucionalna kriza, da bo vsak naslednji kandidat manj ugoden oziroma sprejemljivo od predhodnika, da je Evropa presenečena nad odločitvami državnega zbora, da ne bo predlagal več nobenega kandidata. Kasneje se je premislil, dal pisno sporočilo, da bo kandidata predlagal tako, da ga bomo lahko volili že na aprilski seji, vendar predloga ni bilo ne za aprilsko niti ne za majsko sejo, prav zaradi tega smo se v koalicijskih strankah tudi odločili, da povprašamo predsednika, zakaj nastajajo vsi ti zapleti. Koalicija in tudi druge poslanske skupine so večkrat predlagale tudi, da bi predsednik opravil pogovor s poslanskimi skupinami, to je bilo nekako prezrto. So bili pa s temi predlogi seznanjeni nekateri drugi, ki posredno ne sodelujejo v postopku odločanja. Mislim, da je pohvalno, da se neodvisne veje oblasti med sabo obveščajo, vendar mislim, da bi morala ključna komunikacija potekati med predlagateljem in tistimi, ki o teh predlogih odločajo. Ob teh zapletih so ustavni pravniki tudi večkrat opozorili na neprimerno rešitev, neustrezno rešitev s katero se je ustavne pristojnosti predsednika razširilo s posamičnimi zakoni in te razširitve, ta razširitev pooblastil prinaša tudi težave in zaplete, predvsem takrat kadar je neustrezna komunikacija. Nekatere druge evropske države, ki imajo podobno ureditev kot jo ima Slovenija, naša je sicer po njihovi povzeta, imajo vlogo in pristojnosti predsednika republike določene drugače in nobeni državi, primerljivi državi, nima predsednik republike toliko kadrovskih iniciativ kot ravno pri nas in s temi zadevami tudi nikjer ni toliko problemov in zapletov. Ta ureditev, ki je pri nas, je dejansko posebna in ima vgrajene mehanizme za povzročanje konfliktov. Menim, da bi ob teh zapletih, do katerih je prihajalo v zadnjem času, bilo potrebno razmisliti tudi o tem, kako bi izboljšali sistemske in zakonske pogoje, da bo Slovenija izboljševala, ne pa krnila svoj mednarodni ugled in mislim, da je ta povezovalna vloga, ne pa kadrovska vloga predsednika bistveno bolj pomembna. Tudi zahtevo, ki je bila sprejeta na majski seji, je potrebno razumeti izključno v tej luči. Državni zbor je institucija, ki odloča o pomembnih zadevah in državnemu zboru je naložena naloga presojanja in odločanja tako o predlogih vlade kot o predlogih predsednika republike in državni zbor pač mora to nalogo opraviti po svojih najboljših močeh. Vendar kakršnakoli je odločitev, ta odločitev je vedno odločitev državnega zbora. Seveda ne morem ob tem mimo pojasnila, ki ga je poslal Urad predsednika republike še preden je bil na državnem zboru sprejet sklep. Se pravi, da kljub temu da je kasneje v svojem dopisu predsednik napisal, da je sklep nekoliko nejasen, je bilo več ali manj vsem v Uradu predsednika republike in tudi predsedniku kristalno jasno, za kaj pri tem predlogu gre tako glede kadrovskih postopkov kot tudi teh zakonodajnih oziroma pravnih podlag za te stvari. Skratka, ta pristop, odgovor predsednika v tej luči ni ravno primeren, lahko bi ravnal drugače in ne ponovil dopisa, ki je bil posredovan z urada, ki za to niti ni bil vprašan, niti za komunikacijo z državnim zborom ni neposredno pristojen. Vendar je dejstvo, da je ta zahteva pospešila iskanje kandidata. Sedaj smo prišli do predloga, ki ima veliko podporo v državnem zboru. Treba je tudi povedati, da je predsednik republike tudi bistveno spremenil način komunikacije z državnim zborom. Mislim, da je ta način bistveno bolj primeren, bistveno boljši in rezultat imamo sedaj pred sabo. Po naši presoji je kandidat dr. Marko Kranjec kandidat, ki ima odlične domače in tuje reference. Postavljal je temelje slovenski valuti, zelo pomembno je bil udeležen pri postavljanju temeljev davčne reforme, ki jo je sprejela ta vlada. Mimogrede, ta reforma daje odlične rezultate, kar nekaterim sicer ni všeč, vendar hvala bogu, da je tako. Reči tudi moram, da je dr. Kranjec sodeloval pri vrsti projektov, tudi v tujini kot tuji svetovalec, kot nosilec posamičnih nalog in ima tudi po tej plati mednarodne izkušnje. Moram pa reči, da računamo, da bo s prihodom dr. Marka Kranjca na čelo Banke Slovenije tudi bistveno več pozornosti posvečene nadzornim funkcijam in drugim nalogam Banke Slovenije, da bo delovanje bančnega sistema varčnejše in zanesljivejše, da bo tudi cenejše in da se bo začelo tudi konkretno ukrepati proti povzročiteljem nepravilnosti in nezakonitosti v bančnem sistemu. Seveda pa pričakujemo tudi precej manj vzvišen odnos do Državnega zbora, ki mora, po zakonu, biti seznanjen z delovanjem bančnega sistema in tudi Banke Slovenije. Ima našo polno podporo.