Predlog pokojninske reforme je potrebno na referendumu zavrniti

Cukjati: “Ta reforma, če bo sprejeta, še dolgo ne bo prinesla pozitivnih učinkov, pa še takrat le omejeno in začasno”. Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji sprejeli zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil France Cukjati.

FRANCE CUKJATI: “Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospod minister, kolegice in kolegi! Ko določamo datum referenduma o pokojninski reformi, se moramo vprašati, kako zelo se to mudi. Da bi na to odgovorili pojdimo par dni nazaj v ponedeljek, ko je gospod Vizjak postavil poslansko vprašanje premierju, kakšni bodo kratkoročni ukrepi za izhod iz krize. In gospod Pahor je odgovoril takole, citiram: “Mislim, da smo vsi skupaj v zelo težki situaciji. Zato vam pravim, kratkoročno je sedaj ta hip pomembno, da dobimo pokojninsko reformo. Vam povem, da je to najkratkoročnejši in najuspešnejši korak za zniževanje javnega dolga. Poleg tega pa, spoštovani gospod poslanec, bodo zaradi padca pokojninske reforme in rejtinga varčevalnih ukrepov oziroma in rejtinga varčevalni ukrepi, ki jih ne bo rekla in odredila ta vlada, ampak Evropska komisija in Evropska centralna banka tako surovi do naših ljudi, da se ga preprosto tega naši ljudje ne zaslužijo. To je kratkoročni ukrep ta hip.” No, tako gospod predsednik. In seveda, če je pokojninski zakon najkratkoročnejši in najpomembnejši in očitno edini vladni protikrizni ukrep, in če ta vlada upa, da bo na referendumu potrjen, potem se seveda zelo mudi. Kajti z vsakim dnem se v Sloveniji kriza poglablja.
       
No, pa si poglejmo ta najkratkoročnejši protikrizni ukrep, za katerega torej premier trdi, da če ne bo na referendumu potrjen bomo deležni surovih ukrepov Evropske unije. Prvič, po starem še veljavnem zakonu velja, da moški, ki si je nabral vsaj 15 let delovne dobe lahko se starostno upokoji šele pri 65 letu starosti. Novi zakon, točno tako pravi. Če imaš vsaj 15 let delovne dobe, se lahko upokojiš šele pri 65 letu starosti. Ženska se po starem zakonu za vsaj 15 let delovne dobe upokoji pri 63 letu starosti. No, po novem zakonu pa bo naslednje leto morala biti stara 64 let. Pravim, naslednje leto, kajti govorimo o najkratkoročnejših protikriznih ukrepih. Kratkoročni pa morajo prijeti vsaj v enem letu. Če je 20 let delovne dobe se po starem zakonu zahteva za moškega 63 let starosti, za žensko 61 let. Po novem zakonu naslednje leto pa za moškega 63 let in 6 mesecev, za žensko 61 let in 6 mesecev, to se pravi 6 mesecev se pridobi. Podobno je tudi pri 40 letih delovne dobe. 6 mesecev. Ali mislite, da nas bodo ti 6 mesecev potegnili iz tako globoke gospodarske krize? Če bo zakon uveljavljen bo priliv upokojencev do konca leta 2012 zaradi podaljšanja 6 mesecev starosti komaj pol procenta sredstev oziroma komaj vrednost 10.000 oseb, kar pomeni kakšnih 6 milijonov evrov. Torej, ta najhitrejši proti krizni ukrep nam bo prinesel 6 milijonov evrov. Kaj to pomeni? To pomeni pol procenta sredstev, ki smo jih oziroma jih bomo zmetali v jamo brez dna, ki si ji reče dokapitalizacija tako imenovanega nacionalnega interesa. Če samo to omenim, pol procenta, na plečih upokojencev. Ne vem, kako bomo iz te krize s takimi ukrepi. No, pa so še drugi varčevalni ukrepi, ki jih nudi ta zakon.

Točka 2. Pokojninska osnova kot izhodišča za izračuna starostne pokojninske se bo sicer dvignila z 18 na 30 let, ampak to šele oziroma na 27 let in to šele čez nekaj let, naslednje leto bo to namesto 18, 20 let. Mislite, da bo res tukaj tak prihranek? So pa nekje prispevne stopnje dvignjene in sicer v eni od kategorij zavarovancev v tisti kategoriji, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost, za starševsko varstvo, bolniško nadomestilo, rejniki, samozaposleni in kmetije. To je neka kategorija, tej se bo pa prispevna stopnja dvignila za 20%. Ja, koliko pa mislite, da bomo dobili od tega dviga, kakšen drobiž bomo dobili, pa saj to so najnižji dohodki? Do slej so plačevali od minimalne plače, ta je 50% slovenske povprečne plače, sedaj pa bodo plačevali od 60% povprečne plače, to se pravi, 20% se jim bo prispevek zvišal. Kaj to pomeni za to kategorijo in za njihovo socialno ogroženost je drugo vprašanje, tukaj govorimo o protikriznih ukrepih?
       
Četrtič. Starostna meja za otroke se po starem zakonu znižuje za enega otroka za 6 mesecev, za dva otroka 15 mesecev, za tri otroke 27 mesecev. Seveda po novem zakonu se bo za vsakega otroka znižala starostna meja za 8 mesecev. Torej tisti, ki imajo enega ali dva otroka se jim bo bolj znižala starostna meja, hitreje bodo šli lahko v pokoj, ne bo prihranka, vsaj po moje ne.

Petič. Po starem zakonu se za služenje vojske priznava 10 mesecev na leto služenja, po novem pa osem mesecev. Prihranek ni omembe vreden.  

Šestič. Generacija tistih, ki so do konca 2010 že izpolnili pogoje za upokojitev po starem zakonu pa so ostali še aktivni in se bodo lahko upokojili po starem zakonu torej novi zakon nima učinka za njih. Kje pa lahko pričakujemo varčevanje kot osnovni, kratkoročno, protikrizni ukrep? Poglejmo. Obveznost financiranja predčasne upokojitve, zaradi tako imenovane beneficiranje delovne dobe se prenaša na neki sklad, ki ga pa ni oziroma prazen, ampak s tem se zakon ne obremenjuje. Jasno, mi bomo razbremenili SPIZ pokojninsko blagajno, ker se to prenaša na neki sklad, ampak ta sklad je prazen. Ni denarja in to so tudi sindikati opozarjali, ampak to ni, potem problem SPIZ-a. V redu, čudno varčevanje.
       
Naprej. Državne pokojnine se ne bodo več odobravale, to so tiste državne pokojnine, ko ni imel nobenih dohodkov pa je dobil 183 evrov na mesec. To se ne bo več odobravalo. Ja, bo pa sociala toliko bolj obremenjena. Kakšno varčevanje je to? Nacionalno varčevanje.
       
Dalje. Črtanje varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, itd., to se pravi, socialni transferji, ki so prej bili črpani iz pokojninske blagajne bodo pač sedaj od nekod drugod. Čudno varčevanje. Sicer pa prenos torej kot sem rekel teh socialnih obveznosti se sedaj prenaša na drugo blagajno. Pričakovanja vlade, da bo po smrti socialnega podpiranca pokrila svoje izdatke z zaplembo pokojnikovih nepremičnin, pa ne sodijo v kratkoročne protikrizne ukrepe. To pa niso kratkoročni.
       
Nekje pa bo ta vlada vendarle prihranila, pa čeprav na račun kršenja pričakovanih pravic. Po starem zakonu se redni program visokošolskega in univerzitetnega študija šteje v delovno dobo in sicer letos 10 mesecev na leto študija. Ta pravica pa je v novem zakonu nepričakovana in v celoti črtana. V Sloveniji imamo okrog 30 tisoč fakultetno izobraženih, ki bi po starem zakonu v naslednjih 4-ih letih izpolnili pogoje in se upokojili. V 4-ih letih teh 30 tisoč bo moralo delati še 4 leta dlje, v teh 4-ih letih se bo pa meja, kot sem rekel, starostne upokojitve, se podaljšuje 6 mesecev na leto, se bo podaljšala še za dve leti. To se pravi, teh 30 tisoč se bo upokojilo, upokojevalo šele čez 6 let, če bo zakon sprejet, od danes naprej čez 6 let šele. 6 let se nihče od teh 30 tisoč fakultetno izobraženih ne bo upokojil. Dobro, bomo privarčevali. Res, ampak kaj to pomeni za mlade nove diplomirance. Kaj to pomeni? 6 let. 6 let se ne bodo delovna mesta spraznila. Na to seveda minister tekom razprave ni nikoli odgovoril, in tudi verjetno v času referendumske kampanje ne bo znal odgovoriti. Je pa seveda, kot ironijo, smo dobili ponudbo, da pa bodo lahko šli po liniji malega dela. No, k sreči je ta velikodušna ponudba bila prepričljivo zavrnjena. Gospa Potrata, 6 let mladi, mi smo stari, za nas ni važno, ampak mladi, gospa Potrata, je pa skrb, vsaj zame in za nas, če ne za vas. No, torej, seveda ti ljudje bodo potem pač morali dobiti socialne podpore, da ne govorim o problemih mladih družin. Ta problem ni na tem ministrstvu nikjer v ospredju. Žal. O reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja in podobno. Dobro.

Če kdo reče, in to verjetno bomo vse do referenduma kar naprej poslušali, da je ta pokojninska reforma najkratkoročnejši in najpomembnejši protikrizni ukrep, če kdo to reče, potem gospe in gospodje, ne ve kaj govori ali pa namerno zavaja. To je moje resnično utemeljeno prepričanje.
       
Ta reforma, če bo sprejeta, še dolgo ne bo prinesla pozitivnih učinkov, pa še takrat le omejeno in začasno. Kar zadeva gospodarsko krizo se torej ne mudi z referendumom in bi lahko bil tudi jeseni, a vendar bi bilo dobro, da čim prej na referendumu zavrnemo ta zakon in s tem čim prej odpremo prostor za nov pristop, nove pogovore s socialnimi partnerji in za oblikovanje novega zakona, ki bi resnično sledil načelom pravičnosti, preglednosti in dolgoročne vzdržnosti. Ta zakon tem načelom žal ne sledi. Niti enemu od teh. Navsezadnje pa imamo 5. junija že dva referenduma in se spodobi, da brez novih finančnih obremenitev tudi tega lociramo na 5. junij. Torej, nasvidenje 5. junija.”