Predlog odloka o programu varstva in razvoja parka Škocjanske jame 2006-2010
torek, 19. 12. 2006 Stališče poslanske skupine je predstavil Danijel Krivec.
Danijel Krivec: Regijski park Škocjanske jame je bil z zakonom ustanovljen leta 1996, z namenom ohranjanja in raziskovanja izjemnih geoloških in hidroloških znamenitosti, redkih živalskih in rastlinskih vrst, arheoloških najdišč, etnoloških in arhitekturnih značilnosti, kulturne krajine ter zagotavljanja možnosti za ustrezen razvoj. Obravnavani odlok daje zakonsko podlago za sprejem petletnega programa varstva in razvoja Škocjanskih jam.
Park Škocjanske jame je vpisan na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, na seznam mednarodno pomembnih mokrišč in v omrežje Natura 2000. V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je območje parka Škocjanske jame opredeljeno kot eno izmed območij nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena. Daleč najpomembnejši objekt v kompleksni ponudbi parka je sam jamski sistem. Število obiskovalcev jame od ustanovitve parka narašča iz leta v leto. Od leta 1999, ko jih je prišlo približno 45 tisoč, se je povečalo na dobrih 80 tisoč, pri čemer je pomembno, da prevladujejo tujci, medtem ko delež domačih ostaja nespremenjen oziroma rahlo celo upada. Poleg jam se v okviru dodatne turistične ponudbe vse bolj uveljavljajo muzejske zbirke v obnovljenima Jakopinovem in Jurijevem skednju. V letu 2003 je bila dokončana še učna pot Škocjan, s čimer je ponudba parka zajela širše območje, vključno z vasmi Betanija, Škocjan in Matavun. Vplivno območje parka Škocjanske jame je veliko približno 45 tisoč hektarjev in zajema celotno porečje reke Reke. Leži na ozemlju petih občin in sicer Divače, Hrpelje-Kozina, Ilirske Bistrice, Pivke in Postojne. Samo zavarovano območje je veliko 413 hektarjev in v celoti leži v občini Divača. Zajema sotesko Reke pred ponorom v Škocjanske jame, ponorni del z Veliko in Malo dolino, površje nad celotnim jamskim sistemom ter niz vdornic na južnem in severnem delu. Znotraj parka so še posebej zavarovani številni naravni in kulturni spomeniki. Posamezni objekti območja naravnih vrednot so ogroženi zaradi odpadkov predvsem iz preteklosti, zlasti kraške jame in vrtače, in seveda neorganiziranega obiska. Tako se še vedno lahko naleti na divja odlagališča komunalnih odpadkov, ki pa se jih v zadnjem času s pomočjo domačinov in lokalnih društev sprotno sanira. Zbiranje in čiščenje odpadnih vod iz vasi v park je zaenkrat še neurejeno. V parku se v poletnih mesecih občasno pojavlja tudi problem divjega kampiranja. Zaradi zmrzali in erozij v jami in udornicah, pada in polzi kamenje, ki je v preteklosti uničilo dele turističnih poti, ograj in mostov in povečuje tudi tveganje za obiskovalce. Nekateri objekti, zaradi neurejenega in razdrobljenega lastništva še vedno propadajo in so zapuščeni ali poškodovani. Zavod je v letu 1999 od prejšnjega upravljavca Škocjanskih jam, dobil v upravljanje celoten jamski splet in jamsko ter ostalo infrastrukturo. V odloku so opredeljeni pomembnejši ukrepi in cilji, kot so ohranitev površinskih in podzemeljskih kraških pojavov, zlasti jam, udornic, ohranitev hidroloških in hidrogeomorfoloških značilnosti struge in bregov reke, razširitev zavarovanega območja parka do stika s flišem, izboljšanje kakovosti vode v reki in njenih pritokih, omejitev in preprečitev oziroma zmanjšanje onesnaževanja, usklajevanje in organiziranje raziskovanja naravnih značilnosti območja parka, ohranitev redkih ogroženih in drugih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, ohranjanje ekosistemov in njihove vrstne pestrosti, zavarovanja in ureditev upravljanja arheoloških in paleontoloških najdišč, preprečitev nadaljnjega propadanja objektov in območij kulturne dediščine ter njihova obnova in revitalizacija, ohranitev kulturne krajine in preprečevanje zaraščanja, obnova tehniške dediščine, zagotovitev boljše prepoznavnosti parka Škocjanske jame, predvsem doma in v tujini, zagotovitev čim večje varnosti za obiskovalce in zaposlene v parku, zagotovitev boljšega informiranja, poleg tega pa razvijanje dejavnosti povezanih s turizmom in delovanjem lokalnih turističnih društev. Pomembna je tudi nastavitev in izvajanje ter vzdrževanje monitoringa v sistemu in na površju parka Škocjanskih jam. Ključno je, da se v vse te aktivnosti vključuje prebivalstvo, ki na tem območju živi. Zato je predlog odloka, ki zasleduje vse te cilje, dober in bo zagotovil, da bo v prihodnjih letih pravočasno dokončana planirana aktivnost, zato bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ta odlok z veseljem podprli.
Danijel Krivec: Regijski park Škocjanske jame je bil z zakonom ustanovljen leta 1996, z namenom ohranjanja in raziskovanja izjemnih geoloških in hidroloških znamenitosti, redkih živalskih in rastlinskih vrst, arheoloških najdišč, etnoloških in arhitekturnih značilnosti, kulturne krajine ter zagotavljanja možnosti za ustrezen razvoj. Obravnavani odlok daje zakonsko podlago za sprejem petletnega programa varstva in razvoja Škocjanskih jam.
Park Škocjanske jame je vpisan na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, na seznam mednarodno pomembnih mokrišč in v omrežje Natura 2000. V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je območje parka Škocjanske jame opredeljeno kot eno izmed območij nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena. Daleč najpomembnejši objekt v kompleksni ponudbi parka je sam jamski sistem. Število obiskovalcev jame od ustanovitve parka narašča iz leta v leto. Od leta 1999, ko jih je prišlo približno 45 tisoč, se je povečalo na dobrih 80 tisoč, pri čemer je pomembno, da prevladujejo tujci, medtem ko delež domačih ostaja nespremenjen oziroma rahlo celo upada. Poleg jam se v okviru dodatne turistične ponudbe vse bolj uveljavljajo muzejske zbirke v obnovljenima Jakopinovem in Jurijevem skednju. V letu 2003 je bila dokončana še učna pot Škocjan, s čimer je ponudba parka zajela širše območje, vključno z vasmi Betanija, Škocjan in Matavun. Vplivno območje parka Škocjanske jame je veliko približno 45 tisoč hektarjev in zajema celotno porečje reke Reke. Leži na ozemlju petih občin in sicer Divače, Hrpelje-Kozina, Ilirske Bistrice, Pivke in Postojne. Samo zavarovano območje je veliko 413 hektarjev in v celoti leži v občini Divača. Zajema sotesko Reke pred ponorom v Škocjanske jame, ponorni del z Veliko in Malo dolino, površje nad celotnim jamskim sistemom ter niz vdornic na južnem in severnem delu. Znotraj parka so še posebej zavarovani številni naravni in kulturni spomeniki. Posamezni objekti območja naravnih vrednot so ogroženi zaradi odpadkov predvsem iz preteklosti, zlasti kraške jame in vrtače, in seveda neorganiziranega obiska. Tako se še vedno lahko naleti na divja odlagališča komunalnih odpadkov, ki pa se jih v zadnjem času s pomočjo domačinov in lokalnih društev sprotno sanira. Zbiranje in čiščenje odpadnih vod iz vasi v park je zaenkrat še neurejeno. V parku se v poletnih mesecih občasno pojavlja tudi problem divjega kampiranja. Zaradi zmrzali in erozij v jami in udornicah, pada in polzi kamenje, ki je v preteklosti uničilo dele turističnih poti, ograj in mostov in povečuje tudi tveganje za obiskovalce. Nekateri objekti, zaradi neurejenega in razdrobljenega lastništva še vedno propadajo in so zapuščeni ali poškodovani. Zavod je v letu 1999 od prejšnjega upravljavca Škocjanskih jam, dobil v upravljanje celoten jamski splet in jamsko ter ostalo infrastrukturo. V odloku so opredeljeni pomembnejši ukrepi in cilji, kot so ohranitev površinskih in podzemeljskih kraških pojavov, zlasti jam, udornic, ohranitev hidroloških in hidrogeomorfoloških značilnosti struge in bregov reke, razširitev zavarovanega območja parka do stika s flišem, izboljšanje kakovosti vode v reki in njenih pritokih, omejitev in preprečitev oziroma zmanjšanje onesnaževanja, usklajevanje in organiziranje raziskovanja naravnih značilnosti območja parka, ohranitev redkih ogroženih in drugih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, ohranjanje ekosistemov in njihove vrstne pestrosti, zavarovanja in ureditev upravljanja arheoloških in paleontoloških najdišč, preprečitev nadaljnjega propadanja objektov in območij kulturne dediščine ter njihova obnova in revitalizacija, ohranitev kulturne krajine in preprečevanje zaraščanja, obnova tehniške dediščine, zagotovitev boljše prepoznavnosti parka Škocjanske jame, predvsem doma in v tujini, zagotovitev čim večje varnosti za obiskovalce in zaposlene v parku, zagotovitev boljšega informiranja, poleg tega pa razvijanje dejavnosti povezanih s turizmom in delovanjem lokalnih turističnih društev. Pomembna je tudi nastavitev in izvajanje ter vzdrževanje monitoringa v sistemu in na površju parka Škocjanskih jam. Ključno je, da se v vse te aktivnosti vključuje prebivalstvo, ki na tem območju živi. Zato je predlog odloka, ki zasleduje vse te cilje, dober in bo zagotovil, da bo v prihodnjih letih pravočasno dokončana planirana aktivnost, zato bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ta odlok z veseljem podprli.