Predlog novele Zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja
četrtek, 14. 12. 2006Stališče poslanske skupine je ob drugi obravnavi predstavil Mitja Ljubeljšek.
Mitja Ljubeljšek: Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podprla predlagano spremembo in dopolnitev Zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja, ker menimo, da se pomembno izboljšuje zakonska podlaga za spodbujanje inovativne dejavnosti. Sedanji zakon je bil sprejet leta 1995 in dopolnjen v letu 2002. Z njim se urejajo pravice delavcev in delodajalcev iz inovacij, med katere se šteje izume, videze izdelkov ter tehnične in druge izboljšave. Uporaba zakona v praksi je pokazala kar nekaj pomanjkljivosti in sicer v veliki meri se izenačuje obravnavo tehničnih in drugih izboljšav z izumi, kar posledično pomeni izenačevanje nagrajevanja in zaradi tega zmanjšanje motivacije za izume. Za službeni izum se šteje tudi izum ustvarjen v šestih mesecih po prenehanju delovnega razmerja, kar je povzročalo določene težave. Omogočanje delodajalca, da odlaša z odločitvijo o prevzemu izuma. Zapletene so tudi določbe o nagradah posameznim delavcem ali skupini delavcev, ki so ustvarili izum tako za pomembne kot manj pomembne izume. Ne optimalno je bilo tudi delovanje poravnalnega sveta z vidika učinkovitosti in stroškov. To so glavni razlogi za posodobitev sedanjega zakona in za odpravo pomanjkljivosti, kar v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zelo podpiramo in sicer predlagana novela zakona temelji predvsem na načelu izumiteljstva, pravica industrijske lastnine mora pripadati praviloma izumitelju in ne nadrejenemu delodajalcu, vendar pa se delodajalcu omogoča, da prevzema izum, delavcu pa mora v zameno vedno pripadati nagrada ne glede na to ali gre za posredni ali neposredni izum.
Z novelo se predlaga tudi, da se zaradi jasnosti ločitve izumov od drugih inovativnih izboljšav po vzoru tujih zakonodaj področje videzov izdelkov izvzame iz zakona, kar se bo v naprej urejalo z določbami zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, izvzamejo pa se tudi tehnične in druge izboljšave, ki se prenesejo v področje delovno-pravne zakonodaje ali pa, da delodajalec že v svojih internih aktih predvidi načine in postopke za spodbujanje inovativnosti, vključno z nagradami, izvzamejo pa se tudi izumi, ki so bili ustvarjeni po prenehanju delovnega razmerja. Z novelo se tudi jasneje vzpostavi obveznost delodajalca, da v primeru prevzema službenega izuma, delavca vedno nagradi, kar ni bila praksa do sedaj. Jasneje so določeni tudi kriteriji za določitev višine nagrade, jasneje so določene tudi nagrade za soizumitelje, pomembne pa so tudi določbe, ki preprečujejo delodajalcu, da bi svoje odločitve o prevzemu izuma odlašal. V Poslanki skupini Slovenske demokratke stranke bomo vedno zagovarjali in podpirali vse rešitve in spremembe zakonodaje, zakonskih določil in ukrepov, ki bodo izumitelje spodbujali k ustvarjanju izumov, kar bo dolgoročno vplivalo na dvig inovativnosti zaposlenih in k ustvarjanju rešitev zahtevnih tehničnih problemov, s tem pa posledično k dvigu konkurenčne sposobnosti gospodarskih podjetij. To pa je tudi temeljni namen predlagane novele zakona, zato jo bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vsekakor podprli.
Mitja Ljubeljšek: Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podprla predlagano spremembo in dopolnitev Zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja, ker menimo, da se pomembno izboljšuje zakonska podlaga za spodbujanje inovativne dejavnosti. Sedanji zakon je bil sprejet leta 1995 in dopolnjen v letu 2002. Z njim se urejajo pravice delavcev in delodajalcev iz inovacij, med katere se šteje izume, videze izdelkov ter tehnične in druge izboljšave. Uporaba zakona v praksi je pokazala kar nekaj pomanjkljivosti in sicer v veliki meri se izenačuje obravnavo tehničnih in drugih izboljšav z izumi, kar posledično pomeni izenačevanje nagrajevanja in zaradi tega zmanjšanje motivacije za izume. Za službeni izum se šteje tudi izum ustvarjen v šestih mesecih po prenehanju delovnega razmerja, kar je povzročalo določene težave. Omogočanje delodajalca, da odlaša z odločitvijo o prevzemu izuma. Zapletene so tudi določbe o nagradah posameznim delavcem ali skupini delavcev, ki so ustvarili izum tako za pomembne kot manj pomembne izume. Ne optimalno je bilo tudi delovanje poravnalnega sveta z vidika učinkovitosti in stroškov. To so glavni razlogi za posodobitev sedanjega zakona in za odpravo pomanjkljivosti, kar v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zelo podpiramo in sicer predlagana novela zakona temelji predvsem na načelu izumiteljstva, pravica industrijske lastnine mora pripadati praviloma izumitelju in ne nadrejenemu delodajalcu, vendar pa se delodajalcu omogoča, da prevzema izum, delavcu pa mora v zameno vedno pripadati nagrada ne glede na to ali gre za posredni ali neposredni izum.
Z novelo se predlaga tudi, da se zaradi jasnosti ločitve izumov od drugih inovativnih izboljšav po vzoru tujih zakonodaj področje videzov izdelkov izvzame iz zakona, kar se bo v naprej urejalo z določbami zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, izvzamejo pa se tudi tehnične in druge izboljšave, ki se prenesejo v področje delovno-pravne zakonodaje ali pa, da delodajalec že v svojih internih aktih predvidi načine in postopke za spodbujanje inovativnosti, vključno z nagradami, izvzamejo pa se tudi izumi, ki so bili ustvarjeni po prenehanju delovnega razmerja. Z novelo se tudi jasneje vzpostavi obveznost delodajalca, da v primeru prevzema službenega izuma, delavca vedno nagradi, kar ni bila praksa do sedaj. Jasneje so določeni tudi kriteriji za določitev višine nagrade, jasneje so določene tudi nagrade za soizumitelje, pomembne pa so tudi določbe, ki preprečujejo delodajalcu, da bi svoje odločitve o prevzemu izuma odlašal. V Poslanki skupini Slovenske demokratke stranke bomo vedno zagovarjali in podpirali vse rešitve in spremembe zakonodaje, zakonskih določil in ukrepov, ki bodo izumitelje spodbujali k ustvarjanju izumov, kar bo dolgoročno vplivalo na dvig inovativnosti zaposlenih in k ustvarjanju rešitev zahtevnih tehničnih problemov, s tem pa posledično k dvigu konkurenčne sposobnosti gospodarskih podjetij. To pa je tudi temeljni namen predlagane novele zakona, zato jo bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vsekakor podprli.