Predlog kandidatke za ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Stališče poslanske skupine je predstavila Eva Irgl.  Eva Irgl: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se zavedamo pomena znanosti, razvoja in inovativnosti znotraj visokošolskega prostora. Še posebej v času, ko se vključujemo v proces oblikovanja skupnega evropskega visokošolskega prostora, ki bo med drugim omogočal izmenjavo mnenj, pa tudi poenotenje nekaterih pogledov pri oblikovanju visokega šolstva. V to sooblikovanje enotnega visokošolskega in znanstveno-raziskovalnega prostora je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj v času ministra Zupana stopilo dejavno in kompetentno. Pri tem so bili vzpostavljeni mehanizmi, ki bodo preko visokošolskih zavodov, zlasti univerz, ustvarjali inteligenco, ki bo nosilec razvoja pa tudi nosilec nacionalne identitete doma in po svetu. Zadovoljni smo, da si je minister, dr. Jure Zupan, kljub nenehnim očitkom s strani opozicije in nekaterih politično vodenih strokovnjakov prizadeval za kakovostnejši visokošolski sistem, ki bo odziven na potrebe družbenega okolja in časa. Zadovoljni smo, da se je zavzemal za odprtost visokošolskega sistema in za nastajanje novih univerz, ki prinašajo, sicer še v povojih pa vendarle, demonopolizacijo, kompetitivnost, predvsem pa širši spekter ponudbe izobraževanja. V času njegovega ministrovanja se je začel vzpostavljati sodoben sistem visokošolskega izobraževanja, s poudarkom na raziskovanju in prenosu znanja. Zato sploh ne preseneča podatek, da se je v letu 2006 kar za 60 % povečal delež mladih raziskovalcev v gospodarstvu. To kaže tudi na jasno doseganje ciljev, ki si jih je ta vlada zadala v okviru koalicijske pogodbe. Intenzivno delovati na povezovanju med univerzami, znanostjo in gospodarstvom. Povezovanja teh dveh sfer, se pravi znanosti in gospodarstva z visokim šolstvom, pomeni, da študenta na dodiplomskem kot tudi podiplomskem študiju aktivno vključimo v gospodarstvo in ga preko projektov povežemo z instituti. Tako se seznani s tehnologijo v gospodarstvu ter možnostmi analiz in testiranj, ne samo v teoriji, temveč tudi v praksi. Tudi nedavno sprejeta resolucija, ki je dvignila toliko prahu, pa čeprav predstavlja za enkrat le ogrodje za neko nadaljnjo zakonsko podlago, se zavzema za 80 mladih raziskovalcev, ki bi vsako leto odšli v gospodarstvo, kjer bi konkretno spoznali probleme gospodarske panoge in nato svoje znanje uporabljali za reševanje le teh. V času ministra Zupana je bila izboljšana tudi koordinacijami med raziskavami na univerzah, institutih in zasebnem sektorju, kar bistveno vpliva in pripomore k tehnološkemu napredku, kajti ministrstvo lahko zaradi celotnega pregleda nad vsemi tremi subjekti v tem procesu bolj učinkovito prispeva k razvoju novih tehnologij, pa tudi k izboljšanju starih. In kot sem že v začetku omenila, vsi se zavedamo ali pa bi se vsaj morali zavedati, da je potrebno odpreti visokošolski prostor v luči Lizbonske strategije in Bolonjske deklaracije. Vendar pa opozicijska stran skozi razprave, ki smo jim priča v zadnjem času, v okviru visokošolske problematike, žal ne daje takšnega vtisa. Bolj kaže na to, da zahteva neko zacementiranje, ali pa kar zabetoniranje dosedanjega stanja, čeprav tega eksplicitno ne prizna. Vendar smo takšnih dejanj, ko se nekaj izreka, potem pa se dela čisto drugače od nekaterih opozicijskih strank, že vajeni. V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da je to področje tako pomembno, da nikakor ne moremo pristati na tezo, ki jo skuša na nek prikriti način opozicija vsiliti in sicer da je skorajda vse na tem področju idealno, da skoraj ne potrebuje nikakršnih izboljšav. Ta teza je za nas popolnoma nesprejemljiva in nepravilna. Potrebno je strmeti k izboljševanju stanja, ne pa zaradi privilegijev, ki se jih nekaterih oklepajo še iz nekih drugih časov ohranjati nekakšne status quo in s tem daljnosežno škodovati procesu, ki nam ga narekuje tudi mednarodno okolje, pa tudi države z bistveno kvalitetnejšim izobraževalnim sistemom. V zadnjem času se množijo tudi očitki na račun omejevanja avtonomije univerze. To seveda ne drži, vendar pa avtonomija ne sme biti izgovor za rigidnost, zatohlost in nesprejemanje novih idej. Opozicija agresivno vsiljuje neke vrste tezo, da vse, kar ne prihaja iz levega političnega pola pomeni slabo, nazadnjaško in nepremišljeno. Še zdaleč niso vsi, nelevi strokovnjaki nesposobni in nestrokovni. Sama celo trdim, da jim je namensko onemogočenje leta in leta zaradi nepravilne politične orientiranosti pomagalo k bistveno bolj kritičnemu pogledu in bolj izostrenemu čutu za nekatere stvari. Menim, da je pomembno, da je kandidatka za novo ministrico, zdaj še vedno naša kolegica Mojca Kucler Dolinar, pokazala pripravljenost za več dialoga z vsemi visokošolskimi partnerji. To je še posebej pomembno zato, da se, upam, končno odpravi spolitiziranost na tem področju, ki jo skuša v zadnjem času vedno bolj nestrpno vsiliti opozicija z odklanjanjem dialoga, z obstrukcijami pri pomembnih dokumentih in z namernim ustvarjanjem vtisa, kot da bi živeli v nekih izrednih razmerah. Opozicija in del strokovne javnosti je ta boj privedla do takšnega absurda, da je ena od univerz, zaradi prevelike vneme pri sodelovanju v teh očitkih zanemarila svoje dolžnosti in se ni prijavila na razpis za nove programe. Popolnoma nedojemljivo in nesprejemljivo. Vse to, seveda, na škodo študentov. V Slovenski demokratski stranki si želimo, da se v bodoče ob novi ministrici spolitizirana strokovna javnost vrne k dialogu, da se takšni primeri, ki delujejo izrazito v škodo študentov ne bi več dogajali. Pomembno je, da je kandidatka za ministrico v svoji predstavitvi namenila velik poudarek tudi skrbi za tehnološki razvoj. Brez podpiranja inovativnosti in razvoja raziskovalcev, ki so sposobni razvijati nove proizvode in jim s tem dajati neko dodano vrednost, si namreč ne moremo predstavljati Slovenije kot države, ki se želi povzpeti med najbolj razvite članice EU. Takšna usmeritev izhaja iz ciljev te vlade in se seveda močno razlikuje od nekaterih ravnanj in usmeritev predhodnih vladnih ekip. To govorim zato, ker sem ob pripravljanju tega stališča naletela na dejstvo, ki je bilo slišano tudi že na zaslišanju nove ministrice in sicer da kandidat ene izmed prejšnjih vlada za ministra, takrat še za znanost in tehnologijo, gospod Lev Kreft, na svoji predstavitvi ni niti z besedico omenil tehnološkega razvoja. Zato pa niti ne preseneča dejstvo, da se je dolga leta ohranjalo zaskrbljujoče stanje majhnega vpisa študentov na naravoslovne in tehnične smeri. V času ministra Zupana so njegova prizadevanja in usmeritev vlade prinesla pomembne premike, saj so se vpisi tudi na te smeri povečali oziroma bolje bi bilo reči, glede na stanje, da so se normalizirali. Tudi kandidatka za novo ministrico je potrdila, da bo sama še naprej delovala v tej smeri. Dejala je, da v zvezi s spodbujanjem tehničnih smeri nikakor ne želi pomanjševati pomena družboslovja, saj se zaveda, da na obeh področjih potrebujemo odlične strokovnjake. Je pa potrebna vzpodbuda tehničnim in naravoslovnim smerem predvsem zato, ker je bilo to področje v preteklosti nekoliko zapostavljeno. In temu lahko vsekakor pritrdimo, saj številke kažejo, da naš trg delovne sile tovrstne kadre še kako potrebuje. Gospa Mojca Kucler Dolinar je v svoji uvodni predstavitvi na matičnem Odboru za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj dejala, da se zaveda kako odgovorno in zahtevno nalogo je sprejela. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da bo kandidatka korektno, kompetentno in dobro opravljala delo ministrice, saj smo prepričani, da je svojo odločitev skrbno pretehtala. Verjamemo, da bo delovala v dobrobit visokošolskega prostora, za doseganje takšnih ciljev v visokošolski in znanstveno-raziskovalni sferi, ki nas bodo uvrščali v krog najbolj razvitih. Prepričani smo tudi da nas bo nova ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj uspešno in prepričljivo zastopala na ključnih visokošolskih in znanstveno-raziskovalnih temah v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Verjamemo, da bo nova ministrica odločna, ko bo potrebno zastaviti slovenske interese ter preudarna, ko bo potrebno tehtati med različnimi idejami in interesi. Kot ženska moram reči, da sem še posebej zadovoljna, da bo ministrstvo vodila pogumna in odločna ženska iz mlajše generacije slovenskih političark, kar kaže tudi na to, da slovenski politični prostor ima sposobne mlade ljudi in da jih morda potrebuje še več. Mladost in manjša izkušenost v primeru Mojce Kucler Dolinar nista negativnost, še več, sama menim, da bo tudi zaradi teh predispozicij znala na drugačen način prisluhniti vsem, ki bodo delali z njo bodisi v vsakdanjem stiku na ministrstvu bodisi preko pogajalske mize. Njena dosedanja nedolžnost v smislu sodelovanja z visokošolskimi partnerji in znanstveno sfero pa nakazuje na odkrit in neobremenjen dialog brez skušanja uveljavljanja nekih ozkih interesov različnih skupin. V Slovenski demokratski stranki bomo kolegico Mojco Kucler Dolinar podprli za novo ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj ter jo pri njenem zahtevnem in odgovornem delu želimo veliko uspeha predvsem pa veliko pametnih, modrih odločitev.