Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU 2007-08

PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EU V OBDOBJU OD JANUARJA 2007 DO JUNIJA 2008  Stališče poslanske skupine je predstavil Bojan Homan.  Bojan Homan: V Slovenski demokratski stranki bomo z veseljem podprli poročilo oziroma deklaracijo, saj državni zbor najmanj enkrat letno na podlagi uvodne predstavitve predsednika vlade, ki smo jo slišali pred približno dobro uro, opravil razpravo o stanju v Evropski uniji in položaju Republike Slovenije v njej ter sprejme stališče o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v prihodnjem obdobju. Letošnje gradivo vlade za razpravo državnega zbora o stanju Evropske unije in položaju Republike Slovenije v njej ter usmeritvah za delovanje Republike Slovenije in institucijah Evropske unije je že četrto po vrsti. Poleg izpolnjevanja normativnih določb želi vlada s pripravo gradiva sprejeti jasno in pregledno politiko Slovenije v evropskih zadevah, seznaniti širšo javnost o dosežkih in odprtih vprašanjih, s katerimi se srečuje Evropska unija in Slovenija kot država članica ter vzpodbuditi dovolj zgodnjo razpravo tako, da bi v čim večji meri lahko sledili slovenskim nacionalnim interesom, s tem pa prispevali k skupnim evropskim ciljem. V deklaraciji so predstavljene ključne politične usmeritve Republike Slovenije za delovanje v institucijah Evropske unije. Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije izpostavlja strateška in za Slovenijo ključna vprašanja kot so priprave na učinkovito predsedovanje Evropski uniji, razprava o prihodnosti unije, zagotavljanje celotnega izvajanja Lizbonske strategije o njenih gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnostih, krepitev območja svobode, varnosti in pravice ter povečanja zunanje vloge Evropske unije na področju varnosti, razvoja in gospodarskih odnosov. V pregledu so izpostavljena področja, kot so razvoj unije, splošen gospodarski okvir in koordinacija politik, rast in delovna mesta, trajnostni razvoj, raziskave, znanje, inovacije, konkurenčnost, energetika, promet, zaposlovanje, socialna politika, zdravje, potrošniki, enakost spolov, strukturna in kohezijska politika, skupna kmetijska politika, okolje, področje svobode, varnosti, pravice ter zunanji odnosi. Osrednji del poročila za leto 2006 predstavlja od stanja v Evropski uniji do pregleda uresničenih usmeritev na področju priprav za predsedovanje Evropske unije. O tem smo danes že veliko govorili, to je priprava na prevzem evra, vzpostavljanje zunanje meje Evropske unije, izvajanje Lizbonske strategije, revizije, strategije trajnostnega razvoja Evropske unije, priprava na naslednjo finančno perspektivo in učinkovito porabo sredstev, podpore naslednji širitvi in približevanju zahodnega Balkana Evropski uniji ter prizadevanja za nadaljnjo krepitev Evropske unije v svetovni mednarodni skupnosti. Poročilo zavzema vse ključne teme, ki so pomembne za državljane Evropske unije in Slovenije v njej. Te teme so pa, kot sem že omenil, priprave na predsedovanje uniji.  Lizbonska strategija, menimo, da nas tukaj čaka še veliko dela, saj jo delno le uresničujemo, veliko pa je še odprtih vprašanj. Omenjena je bila, ker podpiramo podpis berlinske deklaracije, povečanje zunanje vloge na področju varnosti, razvoja in gospodarskih odnosov, potem je tukaj pogodba o ustavi za Evropo, širitev Evropske unije, širitev schengenskega prostora. Ravno danes Slovenija prevzema schengenski informacijski sistem, kar je zelo pohvalno, ter splošno širitev evroobmočja. Splošni gospodarski okvir, tukaj bi predvsem vzpostavil kakovost javnih financ, rast in delovna mesta, trajnostni razvoj, raziskave, zunanje inovacije. Menim skratka, da se lahko vsak državljan najde v tem poročilu. Za mene je eden bistvenih pomenov, ker je tudi dovolj na široko zapisano področje energije, področje prometa, saj je notri vpisan tako kopenski, pomorski kot zračni promet. Ključne teme so zaposlovanje, socialna politika, zdravje in potrošniki.Strukturna in kohezijska politika je lepo predstavljena. Skupna kmetijska politika, tukaj bi predstavil predvsem, da je tudi Slovenija vključila tako kmetijstvo kot ribištvo, okolje, večno nedorečena tema, tu notri je dovolj napisano o varstvu morskega dna, kakovosti zraka, podnebne razmere, biotsko raznovrstnost. Področje svobode, varnosti in pravice, azil, migracija, vizumska politika in meje, to je področje, ki po moje ne bo nikoli zaključeno, ampak moramo biti vedno aktivni, vedno znova pripravljeni na te izzive, boj proti terorizmu, izmenjava podatkov, potem so tukaj civilna zaščita, zunanji odnosi, predvsem zunanji odnosi so dovolj nazorno opisani zahodni Balkan, evropska sosedska politika, barcelonski prenos, odnosi z Rusijo, Srednja Azija, tranzicijski odnosi, Bližnji vzhod, skratka menim, da je v poročilu dovolj na široko in globalno zasnovano vse tako, da je ena lepa podlaga, da se lahko to poročilo samo še nadgradi. Izpostavil bi predvsem okolje, za mene večno nedokončana tema. Prejšnji teden je bil mednarodni dan voda pod geslom “lepo bi bilo, če bi bilo tako za vse ljudi na svetu, pa ni”. Za mene je ena ključna tema tukaj, predvsem Slovenija ima tu eno posebnost danost, za enkrat imamo še dovolj čiste pitne vode. In ta poudarek, menim, da moramo poudarjati vsak dan. Smo ena redkih držav, po mojem mnenju, da marsikateri naftni šejk, naftni bogataš, da bi imel takšno danost, kot jo imamo Slovenci, da se lahko vsak dan tuširamo s čisto pitno vodo. To je danost, ki je ne smemo zapraviti, ki se je moramo zavedati in jo moramo uspešno tudi propagirati in reklamirati v Evropi. To dediščino, ki smo jo dobili od naših dedov in pradedov, moramo ohranjati in to količino pitne vode ohraniti in pustiti za naslednje rodove. V Slovenski demokratski stranki, kot sem že na začetku omenil, bomo poročilo z veseljem podprli.