Pred preiskovalno komisijo o bankah nekdanji direktor Urada za preprečevanje denarja Andrej Plausteiner

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, bo jutri, 26. junija, nadaljevala z zaslišanji.

Po izbruhu afere pranja denarja v naši največji državni banki NLB so se člani in članice preiskovalne komisije odločili, da razširijo seznam prič, zato bodo zaslišali tudi nekdanjega direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja. Preiskovalna komisija je namreč med preiskavo dokumentov glede poslovanja NLB naletela na dokumentacijo, ki je razkrila, da so v NLB med decembrom 2008 in decembrom 2010 oprali kar milijardo ameriških dolarjev sumljivega izvora. Operacija pranja denarja je potekala na način, da je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh na NLB odprl račun, nato pa prek tega računa v dobrih dveh letih prenakazoval na več kot devet tisoč bančnih računov v ZDA, Nemčiji, Italiji ter drugod po Evropi in svetu milijardo ameriških dolarjev.

V oči bode dejstvo, da je bil v času pranja denarja Iran ter iranska banka, iz katere je Farrokhzadeh nakazoval denar na NLB, pod dvojnim embargom, in sicer zaradi preprečevanja širjenja jedrskega orožja. Omenjeno pranje denarja se je končalo šele, ko so tuje banke več stokrat urgirale glede transakcij iranskega državljana ter nato nekatere celo blokirale poslovanje z NLB. Ob vsem tem je iluzorno verjeti, da je omenjeno pranje denarja potekalo brez vednosti vodilnih v banki in brez vednosti politike, navsezadnje je bil iranski državljan glede na omenjene transakcije deseti največji poslovni partner banke NLB. Nezanemarljiv pa je tudi podatek, da je uprava banke iranskemu državljanu odpisala plačevanje provizije. Čeprav je komisija o spornih ter nenavadnih transakcijah v enem izmed preteklih zaslišanj že povprašala nekdanjega predsednika uprave NLB Boža Jašoviča, je le-ta zanikal, da bi karkoli vedel o omenjenem pranju denarja.

Komisija bo torej jutri zaslišala Andreja Plausteinerja, ki je bil v Uradu za preprečevanje pranja denarja zaposlen od leta 1997. Dve leti je Urad vodil kot vršilec dolžnosti, za direktorja s polnimi pooblastili pa je bil imenovan v začetku leta 2008. Eden izmed slovenskih tednikov je nedavno pisal o tem, da je bil takratni finančni minister Andrej Bajuk prepričan, da gre za »dober kader«, vendar pa naj bi bil nekdanji finančni minister zaveden. Poleti leta 2008 se je tudi izkazalo, da je Plausteiner sodeloval pri montiranem procesu Patria, svojemu nadrejenemu, to je ministru Bajuku, pa je o tem celo lagal. Kako zelo je bil Plausteiner vpleten v proces Patria se je v celoti izkazalo šele leta 2011, ko je bilo tudi jasno, da je Plausteiner sodeloval z Dragom Kosom, ki je afero, ki je močno vplivala na državnozborske volitve leta 2008, izvozil na Finsko.

Po do sedaj znanih podatkih NLB, čeprav bi morala, o nenavadnih bančnih transakcijah Urada ni obveščala sproti, pač pa je bil Urad o takšnih transakcijah obveščen iz drugih, tujih virov. In kljub temu, da je Urad bil obveščen, ni več mesecev prav v ničemer ukrepal, da bi preprečil tovrstno nezakonito početje. In čeprav je NLB prejela več kot 400 intervencij tujih bank glede spornih transakcij, tudi NLB ni ukrepala, temveč je dopustila, da je pranje denarja potekalo naprej. Spomnimo samo na nekaj imen, ki so v tistem času sedela v upravi ali nadzornem svetu NLB: Marjan Kramar (spomnimo zgolj na milijon evrov, ki jih je Kramar prejel za svoje delo), Draško Veselinovič, Božo Jašovič, Matej Narat in Anton Ribnikar.  Na Banki Slovenije pa so bili v tistem času med drugim Marko Kranjec, Samo Nučič in Neven Borak.

Medtem pa tudi Urad, oziroma Plausteiner kot prvi človek Urada, svojih nalog ni opravljal, kot bi jih moral, saj je SOVI – Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – o sumljivih transakcijah poročal šele 12. avgusta 2010. SOVA pa je nato  šele 24. novembra 2010 o sumu kršenja embarga, financiranja terorizma, nedovoljeni trgovini z orožjem in pranju denarja velikih razsežnosti obvestila takratni slovenski državni vrh. Za afero pranja denarja so tako vedeli tudi takratni predsednik vlade Borut Pahor, predsednik države Danilo Türk, notranja ministrica Katarina Kresal, finančni minister Franci Križanič in  šef SOVE Sebastjan Selan. Vendar nihče od omenjenih ni storil ničesar glede omenjenih nezakonitosti in pranja denarja.

V preteklih dneh so Plausteinerja za zaprtimi vrati o aferi pranja denarja že spraševali člani in članice parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi poslanec SDS mag. Branko Grims. Slednji je po zaslišanju Plausteinerja dejal, da se »stvari še dodatno zapletajo. Komisija odkriva nova dejstva, postopki bodo tekli naprej. Zadovoljen sem s tem, da je Specializirano državno tožilstvo objavilo, da začenjajo tudi uradno predkazensko preiskavo, oz. postopek, za katerega upam, da bo celovit, korekten in da bo pripeljal do tega, da odgovorne za celo zgodbo spravimo pred roko pravice.«

Zaslišanje Plausteinerja bo mogoče spremljati v posnetku na TV Slovenija 3, predvidoma ob 12. uri.