Pred preiskovalno komisijo o bankah bosta pričala dolgoletna bančnika Mesarič in Detiček

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, bo jutri ob 10. uri zaslišala še dva zelo znana in dolgoletna nekdanja bančnika iz Nove ljubljanske banke.

Kot prvi bo pred preiskovalno komisijo pričal nekdanji predsednik uprave NKBM in ustanovni član Foruma 21 Črtomir Mesarič. V našo največjo državno banko je prišel 1. marca 2006, ko je bil imenovan za direktorja NLB Montenegrobanke v Črni gori in na tej funkciji ostal do leta 2011. Mesarič je bil na čelo uprave Montenegrobanke imenovan torej v času, ko je NLB vodil Marjan Kramar.

Mediji so v preteklosti poročali, kako se je črnogorska obala v času delovanja Črtomira Mesariča v NLB Montenegrobanki začela spreminjati v mondeno letovišče, vendar pa v zadnjih letih na plano prihajajo številne mahinacije z nepremičninskimi posli, ki jih je na tem območju z visokimi krediti podpirala ravno uprava črnogorske NLB pod vodstvom Mesariča. Po koncu njegovega mandata so v Črni Gori ostali številni nedokončani projekti in globoka bančna luknja, ki jo je pokrivala NLB v Ljubljani.  Mediji so tako poročali, da je Mesarič v dobrih petih letih na čelu uprave banke sklenil vrsto slabih poslov, za njim pa je ostalo več deset milijonov evrov finančne škode.

Mesarič naj bi imel prijateljske in poslovne stike tudi s tamkajšnjo politično elito. Novembra lanskega leta, ko so mediji pisali o vlomu nepridipravov v njegov sef, ki se je nahajal v enem izmed njegovih luksuznih počitniških apartmajev, in iz katerega so odnesli 100.00 evrov gotovine, se je izkazalo tudi, da je v sefu hranil uro z osebnim posvetilom nekdanjega črnogorskega predsednika vlade Mila Džukanovića.

Največ minusa, skupaj z zamudnimi obrestmi okrog 40 milijonov evrov, naj bi po poročanjih medijeve NLB Montenegrobanka in še ena hčerinska družba NLB Interfinanz iz Švice po poročanju medijev ustvarila v poslih s holdingom Vektra Dragana Brkovića, poročno pričo Džukanovića.

Nazadnje so mediji o spornih poslih Mesariča pisali aprila letos, ko je policija v Črni gori aretirala 12 ljudi, osumljenih zlorabe položaja pri poslih s podjetjem Primorka. Slednje je financirala ravno NLB Montenegrobanka, med osumljenimi in pridržanimi pa se je zato znašel tudi Mesarič. Črnogorska policija je obravnavala sum več kaznivih dejanj zlorabe položaja, s katerimi naj bi si določeni posamezniki pridobili več milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Črnogorski mediji so celo pisali, da naj bi bil Mesarič skupaj s podjetnikom Nebojšo Boškovićem celo vodja kriminalne združbe. Cilj omenjene družbe pa da je bil prek dveh črnogorskih podjetij poceni odkupiti premoženje državnega podjetja Primorka, pri čemer bi jim s posojilom v višini 14 milijonov evrov pomagala prav NLB Montenegrobanka.

V nadaljevanju pa bo pred preiskovalno komisijo pričal še eden izmed “eminentnih”  bančnikov s slovenske bačniške scene Jurij Detiček. Omenjeni je mesto člana Nadzornega sveta NLB zasedel 1. julija 2010, pred tem pa je opravljal funkcijo predsednika uprave Adria Bank z Dunaja, ki je v delni lasti NLB. Detiček je bil v preteklosti tudi član Nadzornega sveta DZS, zaradi česar bi zanj lahko tudi rekli, da gre za osebo blizu krogov Bojana Petana.

»Centrale bank so centri odločanja, zato je velika prednost bank v slovenskem lastništvu, da so ti centri odločanja v Sloveniji. Slovenci namreč bolje razumejo in poznajo slovenske razmere, zaradi tega pa tudi bolje obvladujejo tveganja,« je pred več kot desetletjem dejal Detiček, s čimer pa bi se po razkriti pet milijardni bančni luknji v slovenskih državnih bankah, danes precej težje strinjali.

Ime Jurija Detička je že poznano tudi iz zgodbe okoli zamejske družbe KB 1909, s poslovanjem katere pa se bolj podrobno ukvarja preiskovalna komisija, ki preiskuje korupcijo v zdravstvu in ki jo vodi Jelka Godec. NLB je namreč lastnica družba KB1909, katere član Nadzornega sveta je tudi Detiček. Zanimivo je delovanje Detička v NLB in v KB 1909 hkrati ter vprašljivo, ali je kot predsednik uprave Adria Bank z Dunaja skušal kakorkoli vplivati na pridobivanje kreditov za KB 1909 ali z omenjenim podjetjem povezanimi družbami. Naj dodamo, da je bila KB 1909 še do leta 2015 lastnica slovenskega in italijanskega podjetja Mark Medical, ki je vrsto let slovenskim javnim zdravstvenim zavodom prodajal do štirikrat dražje žilne opornice, kolikor so stale drugod po Evropi, in s tem služilo milijone. V zvezi z omenjeno zamejsko družbo spomnimo še na izjavo nekdanje v. d. direktorice UKC Ljubljana Brigite Čokl na parlamentarni Komisiji za nadzor javnih financ februarja 2016, ko je v povezavi z omenjeno družbo dejala, da lahko nekateri zamejski Slovenci odidejo tudi do samega predsednika vlade ali države, če želijo nekaj doseči.

Na preiskovalni komisiji bo morda razjasnjeno še kaj več o odgovornosti obeh bančnikov za bančno luknjo, ki smo jo dokapitalizirali slovenski davkoplačevalci, javnost pa si bo lahko ustvarila sliko o tem, kako so “eminentni” bančniki poslovali v slovenskih podružnicah naše največje sistemske banke.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa seje na TV Slovenija 3.