Pred poslanci še poročilo Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb glede pranja denarja v NLB
petek, 22. 9. 2017V primeru pranja iranskega denarja v NLB so odpovedali nadzorni sistemi države, saj organi niso ustrezno opravili svoje naloge.
Po opravljeni obravnavi poročila glede pranja denarja v NB, ki ga je pripravila preiskovalna komisija o bankah pod vodstvom dr. Anžeta Logarja, bodo poslanke in poslanci na današnji seje državnega zbora obravnavali še o poročilo o proliferaciji, ki ga je pripravila in sprejela Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pod vodstvom mag. Branka Grimsa.
Dr. Anže Logar je v včerajšnji razpravi med drugim dejal, da so odgovorni v Novi ljubljanski banki, na Uradu za preprečevanje pranja denarja, v Banki Slovenije in v politiki po njegovih besedah delovali po principu »nič ne slišim, nič ne vidim, nič ne govorim.« Zaradi odkritja preiskovalne komisije sta policija in tožilstvo sedaj ponovno odprli preiskavo, ki ni zastarana in še nekaj časa ne bo, se pa mudi zaradi drugega razloga. »Po internih pravilih v NLB brišejo vso dokumentacijo po preteku desetih let. S koncem 2018 bodo začeli, verjemite mi, zelo vestno brisati vso dokumentacijo od vsakega od 30 tisoč nakazil, elektronska sporočila, sklepe in ostale pomembne dokumente, ki omogočajo rekontrukcijo poslovnega odnosa med NLB in Iraj Farrokhzadeh. In če se organi pregona ne bodo podvizali, bo ta dokumentacija za vedno izgubljena,« je še opozoril dr. Logar.
Delno poročilo preiskovalne komisije dr. Anžeta Logarja vsebuje sklepe, da so na Uradu za preprečevanje denarja, v Novi ljubljanski banki in Banki Slovenije ter tedanji politični vrh seznanjeni s celotnim primerom, a so opustili dolžno ravnanje in nadziranje, za to mnogi izmed njih nosijo subjektivno in objektivno odgovornost. Podporo sklepom so napovedale vse poslanske skupine.
Ker preiskovalna komisija o bankah ni imela dostopa do obveščevalnih podatkov, so zanje zaprosili KNOVS, ki je tudi uvedla preiskavo. Poročilo in sklepi so bili na komisiji soglasno sprejeti, pomembno pa je tudi, da so vsi sklepi in ugotovitve javni, zato bodo poslanci in poslanke o njih razpravljali na odprti seji.
Komisija je med drugim sprejela sklep, s katerim predlaga, da se poročilo pošlje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in državnemu tožilstvu. Komisija pričakuje, da se bo storilo vse za ugotovitev tega, koliko je bilo v primeru NLB dejanskih kršitev zakona in da se bo ukrepalo proti vsem, ki so kakorkoli kršili zakon v tej zadevi, in da se bo doseglo sodni epilog.
Ker je KNOVS pristojna za nadzorovanje SOVE, je mag. Grims na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila izpostavil, da je po tem, ko je SOVA o dogajanju že obvestila takratnega predsednika države, vlade, ministra za finance, ministrico za notranje zadeve, ob tem ta ista informacija ni bila posredovana Državnemu zboru RS. »Prvo obvestilo, ki je bilo izredno splošno in napisano v enem stavku, je bilo pol leta kasneje, pomladi naslednje leto, ko je KNOVS dobila redno letno poročilo,v katerem je bilo omenjeno z enim stavkom, da naj bi se v NLB nekaj dogajalo, nič pa o tem, za kakšno vsoto in kaj konkretno je šlo, čeprav je bil protokol do takrat drugačen. V tem primeru pa ni bilo tako, in to je edini tovrstni primer, s katerim smo se doslej srečali,« je poudaril mag. Grims.
Odgovornost izvršilnega in reprezentativnega dela je zato po njegovem mnenju v tem primeru toliko večja, ker so bili seznanjeni tako z višino sredstev kot tudi s tem, v kateri banki se je to dogajalo, od kod je prišel denar in da gre za utemeljen sum proliferacije in financiranja terorizma, je ob predstavitvi sklepov in ugotovitev KNOVS povedal mag. Grims. »Zaradi vseh teh razlogov bi težko verjeli, da gre za naključje, očitno je, da so odpovedali nadzorni sistemi države, da organi niso ustrezno opravili svoje naloge in sedaj gre za to, da ustrezne službe ugotovijo, kdo je za to odgovoren, za kakšno odgovornost gre in da se ugotovi, kakšna je politična odgovornost posameznikov,« je ugotovitve iz poročila povzel mag. Grims.
Je pa v zvezi z omenjenim poročilom pomembno tudi nedavno dogajanje, ko je vladajoča koalicija nedopustno omejila čas za predstavitev vmesnih poročil o milijardnem pranju denarja preko NLB. Vladajoča koalicija, s predsednikom DZ dr. Milanom Brglezom na čelu, očitno dela vse, da bi razpravo o milijardnem pranju denarja preko NLB ohranila stran od oči javnosti ter obenem dala tiho soglasje, da se morebitno mentorstvo določenih političnih struktur v omenjenem primeru ne bi nikoli razkrilo. Več o tem tukaj.
Neposredni prenos seje na TV Slovenija 3 se bo pričel po končani razpravi za zaprtimi vrati, ki se bo pričela ob 10. uri. Vabljeni k spremljanju!
