Pred podnebno konferenco Združenih narodov
ponedeljek, 19. 11. 2012Podnebne spremembe – neukrepanje bodo plačevali naši otroci! Dr. Romana Jordan je na novinarski konferenci 16. 11. 2012 v Ljubljani predstavila poudarke plenarnega zasedanja EP, ki bo prihodnji teden potekalo v Strasbourgu, in predstavila priprave na podnebno konferenco COP18.
»Večino časa pri razpravi bomo verjetno posvetili teme višini proračuna in verjetno bomo našli tisoč in en razlog, da bi ta višina proračuna bila takšna, da bo ustrezala izvedbi vseh nalog, ki smo jih na politični evropski ravni doslej tudi obljubili. Naslednja stvar, o kateri bomo gotovo tudi govorili, pa bodo prioritete proračuna EP. Zelo jasno smo poslali v svet sporočilo, da mislimo zelo zelo resno, kajti EP je zavrnil proračun za leto 2013. Ta proračun je izredno pomemben tudi za nadaljnja leta, kajti če ne najdemo dogovora o večletnem proračunu po letu 2014, se upošteva tisto, kar bo zapisano, sklenjeno v proračunu za 2013. Tisto, kar najbolj očitamo glede proračuna, je, da ni dovolj visok, da bi poravnali vse tisto, kar bi morali, kar smo na ravni EU obljubili: zmanjkalo je denarja za program Erasmus, za 7. okvirni program, za strukturne sklade, za kohezijske sklade, računi so že izstavljeni in niso plačani in tu se ne upošteva medinstitucionalni dogovor, ki je bil sprejet med vsemi tremi evropskimi institucijami. Vztrajamo, da morajo biti računi za 2012 plačani, šele potem bomo se pripravljeni pogajati o proračunu za leto 2013.Druga vroča tema bo glasovanje o novem komisarju dr. Toniju Borgu.Kandidat za komisarja je imel zaslišanje v odboru ENVI, kjer sem bila tudi sama na predstavitvi. Po mojem mnenju je predstavitev odlično opravil, bil je kompetenten, prepričljiv, tudi sproščen zaradi znanja, ki ga ima. So pa žal posamezniki in tudi politične skupine že vnaprej napovedali njegovo zavrnitev. Jaz upam, da se to ne bo zgodilo, kajti nihče mu ne očita kompetentnosti, ampak določene vrednote, ki pa so krščanske vrednote. Mislim, da očitek, da je nekdo kristjan, katoličan, ne more biti argument, da se ga ne imenuje za komisarja.«Poslanka je povedala, da bodo na plenarnem zasedanju obravnavali tudi tehnično zakonodajo (manjši traktorji, motorna kolesa) .
»Govorili bomo tudi o izkoriščanju plina iz skrilavcev, dve poročili sta s tega področja. Glavno sporočilo je, da na evropski ravni ne bo prišlo do prepovedi izkoriščanja tega plina in da se o tem odloči vsaka država članica, pri tem pa mora spoštovati že sprejeto zakonodajo.«Poslanka je izpostavila:»Tisto področje, ki bo posebej mene zanimalo, pa je področje podnebnih sprememb. Kajti naslednji teden bomo sprejemali resolucijo, ki bo služila kot okvir za naše nastope na podnebni konferenci v začetku decembra v Katarju, v Dohi. Parlament bo spet poslal tja delegacijo in sama bom članica. Marsikdo se sprašuje, zakaj sploh gremo poslanci tja, kajti EU zastopata Evropska komisija in predsedujoča država. Povedati moram, da se vedno na teh konferencah pod okriljem ZN zbere ogromno interesnih skupin in poslancev. Naša glavna naloga je, da skušamo imeti čim več sestankov in srečanj z našimi kolegi poslanci iz drugih držav in tako nekako lobirati za bolj enakovredne standarde na področju okolja in podnebnih sprememb. Marsikdo bi lahko tudi očital, zakaj sploh ta konferenca, saj itak ničesar ne dosežemo glede na to, kakšna so poročila. Jaz sama sem bila presenečena, ko sem gledala pregled od Balija, kaj vse se je zgodilo v teh 5 letih. Kar nekaj dogovorov je bilo sprejetih. Res pa je, da tisti odločilen, da bi se vsaka država pravno zavezala, kako bo omejila izpuste in koliko, še ni dosežen. Tisto v ozadju, kar mora biti izpolnjeno, je pa že precej dogovorjeno. Velik je dosežek, da imamo v dokumentu Združenih narodov zavezo, ki jo je podpisalo več kot 190 držav, da moramo temperaturo in pregrevanje zemlje omejiti na največ 2 stopinji Celzija in da to pomeni za razvite države, da morajo svoje izpuste znižati med 25 in 40 % do leta 2020 glede na leto 1990, medtem ko morajo države v razvoju zmanjšati svoje izpuste za 15?30 % glede na normalni scenarij onesnaževanja pri njih, torej ne glede na leto 1990. Dosežen je bil dogovor o nadzoru in poročanju in preverjanju izpustov na mednarodni ravni, za kar je bilo potrebnega veliko truda, kajti mnoge države se s tem niso strinjale. Bil je dosežen dogovor o zelenem podnebnem skladu, kamor vlagajo sredstva razvite države za pomoč pri trajnostnem razvoju državam v razvoju; in v tem skladu je že denar. Potem je bil dosežen dogovor o preprečevanju deforestacije, o pogozdovanju, upravljanju z gozdom na mednarodni ravni, dogovor o razvoju novih tržnih mehanizmov, ustanovitev odbora za adaptacijo, poleg tega je bil dosežen tudi dogovor o mehanizmu za prenos tehnologij. Določena od teh področij so zelo dogovorjena že v podrobnostih, druga pa še ne, so samo na načelni politični ravni. Tako letos pričakujemo, da bomo na vseh teh področjih šli z dogovori naprej, hkrati pa bosta dve glavni področji pogajanj. Prva bo to, kako države spodbuditi, da bodo resnično sprejele zaveze, ki nam bodo omogočile, da se Zemlja ne bo pregrela nad 2 stopinji Celzija. Kajti države, ki so doslej poslale svoje zaveze, teh pa je že veliko čez sto, bi lahko nekako preprečile segrevanje do 4 stopinj Celzija, po izračunih znanstvenikov, to pa je bistveno preveč. Drugo področje pogajanj, ki bo zelo vroče, pa je nadaljevanje Kjotskega dogovora, kajti prvo obdobje se letos konec leta izteče. In da ne bo praznine, bi bilo dobro, da bi ga v naslednjem letu nadaljevali. Že vemo, da bo bistvena razlika med prvim in drugim obdobjem, kajti Kjoto 1 je bil pravno zavezujoč dokument, ki so ga države ratificirale, Kjoto 2 zagotovo ne bo, ker ni časa, kvečjemu bo to nek politično zavezujoč dokument. V Kjoto 1 so bile razvite države vključene, razen ZDA, to je bila velika težava. Za Kjoto 2 pa poleg ZDA zdaj vemo, da tudi Kanada ne bo podpisnica, to so napovedali tudi Japonci in Rusi, tako da bo predvidoma pokrival samo 14 % svetovnih izpustov, kar je seveda bistveno premalo. Mislimo pa, vsaj v EU, da je dobro, da s tem nadaljujemo, da imamo skupino držav, ki vleče ta vlak naprej, in da obdržimo mehanizem, da bomo potem lahko na ta mehanizem priključili tisto, kar bo dogovorjeno in, vsi upamo, pravno zavezujoče do leta 2015. Seveda ima to tudi močno povezavo tudi s Slovenijo. Vemo, da se tudi v Sloveniji tudi pri nas po poročilih znanstvenikov dogajajo posledice podnebnih sprememb, tudi sami imamo bistveno pogostejše suše in tudi poplave.Sporočilo je, da moramo biti poslanci, ki bomo odšli v Doho, zelo odločni, da moramo sporočiti, da je treba sprejeti odločitev na mednarodni ravni takoj, kajti znanstveniki pravijo, da je treba izpuste začeti zmanjševati leta 2015. Če smo realni, vemo, da jih ne bomo. Jaz bi bila zelo vesela, če bo prišlo do dogovora, ki bo začel omejevati globalne izpuste leta 2020. Obupati ne smemo, to še vseeno ni prepozno, samo bolj ambiciozni bomo takrat morali biti. To se mi zdi zelo pomembno tudi s tega stališča, ko govorimo o krizi in da ni denarja. Izračuni kažejo, da če bomo zdaj dovolj odločni, potem bo to terjalo pribl. 1 % BDP za ukrepe znižanja izpustov. Po poročilu znanstvenika CERN-a, ki ima velik ugled, pa izračun kaže, da če ne bomo ukrepali takoj, se bomo potem morali prilagajati na podnebne spremembe in ukrepati na škodo, ki jo bodo povzročile, in to bo pomenilo vsaj 5 % BDP letno. To težo bomo pustili svojim otrokom. Nesrečni bodo, trpeli bodo zaradi tega, pa še plačevali.”
»Večino časa pri razpravi bomo verjetno posvetili teme višini proračuna in verjetno bomo našli tisoč in en razlog, da bi ta višina proračuna bila takšna, da bo ustrezala izvedbi vseh nalog, ki smo jih na politični evropski ravni doslej tudi obljubili. Naslednja stvar, o kateri bomo gotovo tudi govorili, pa bodo prioritete proračuna EP. Zelo jasno smo poslali v svet sporočilo, da mislimo zelo zelo resno, kajti EP je zavrnil proračun za leto 2013. Ta proračun je izredno pomemben tudi za nadaljnja leta, kajti če ne najdemo dogovora o večletnem proračunu po letu 2014, se upošteva tisto, kar bo zapisano, sklenjeno v proračunu za 2013. Tisto, kar najbolj očitamo glede proračuna, je, da ni dovolj visok, da bi poravnali vse tisto, kar bi morali, kar smo na ravni EU obljubili: zmanjkalo je denarja za program Erasmus, za 7. okvirni program, za strukturne sklade, za kohezijske sklade, računi so že izstavljeni in niso plačani in tu se ne upošteva medinstitucionalni dogovor, ki je bil sprejet med vsemi tremi evropskimi institucijami. Vztrajamo, da morajo biti računi za 2012 plačani, šele potem bomo se pripravljeni pogajati o proračunu za leto 2013.Druga vroča tema bo glasovanje o novem komisarju dr. Toniju Borgu.Kandidat za komisarja je imel zaslišanje v odboru ENVI, kjer sem bila tudi sama na predstavitvi. Po mojem mnenju je predstavitev odlično opravil, bil je kompetenten, prepričljiv, tudi sproščen zaradi znanja, ki ga ima. So pa žal posamezniki in tudi politične skupine že vnaprej napovedali njegovo zavrnitev. Jaz upam, da se to ne bo zgodilo, kajti nihče mu ne očita kompetentnosti, ampak določene vrednote, ki pa so krščanske vrednote. Mislim, da očitek, da je nekdo kristjan, katoličan, ne more biti argument, da se ga ne imenuje za komisarja.«Poslanka je povedala, da bodo na plenarnem zasedanju obravnavali tudi tehnično zakonodajo (manjši traktorji, motorna kolesa) .
»Govorili bomo tudi o izkoriščanju plina iz skrilavcev, dve poročili sta s tega področja. Glavno sporočilo je, da na evropski ravni ne bo prišlo do prepovedi izkoriščanja tega plina in da se o tem odloči vsaka država članica, pri tem pa mora spoštovati že sprejeto zakonodajo.«Poslanka je izpostavila:»Tisto področje, ki bo posebej mene zanimalo, pa je področje podnebnih sprememb. Kajti naslednji teden bomo sprejemali resolucijo, ki bo služila kot okvir za naše nastope na podnebni konferenci v začetku decembra v Katarju, v Dohi. Parlament bo spet poslal tja delegacijo in sama bom članica. Marsikdo se sprašuje, zakaj sploh gremo poslanci tja, kajti EU zastopata Evropska komisija in predsedujoča država. Povedati moram, da se vedno na teh konferencah pod okriljem ZN zbere ogromno interesnih skupin in poslancev. Naša glavna naloga je, da skušamo imeti čim več sestankov in srečanj z našimi kolegi poslanci iz drugih držav in tako nekako lobirati za bolj enakovredne standarde na področju okolja in podnebnih sprememb. Marsikdo bi lahko tudi očital, zakaj sploh ta konferenca, saj itak ničesar ne dosežemo glede na to, kakšna so poročila. Jaz sama sem bila presenečena, ko sem gledala pregled od Balija, kaj vse se je zgodilo v teh 5 letih. Kar nekaj dogovorov je bilo sprejetih. Res pa je, da tisti odločilen, da bi se vsaka država pravno zavezala, kako bo omejila izpuste in koliko, še ni dosežen. Tisto v ozadju, kar mora biti izpolnjeno, je pa že precej dogovorjeno. Velik je dosežek, da imamo v dokumentu Združenih narodov zavezo, ki jo je podpisalo več kot 190 držav, da moramo temperaturo in pregrevanje zemlje omejiti na največ 2 stopinji Celzija in da to pomeni za razvite države, da morajo svoje izpuste znižati med 25 in 40 % do leta 2020 glede na leto 1990, medtem ko morajo države v razvoju zmanjšati svoje izpuste za 15?30 % glede na normalni scenarij onesnaževanja pri njih, torej ne glede na leto 1990. Dosežen je bil dogovor o nadzoru in poročanju in preverjanju izpustov na mednarodni ravni, za kar je bilo potrebnega veliko truda, kajti mnoge države se s tem niso strinjale. Bil je dosežen dogovor o zelenem podnebnem skladu, kamor vlagajo sredstva razvite države za pomoč pri trajnostnem razvoju državam v razvoju; in v tem skladu je že denar. Potem je bil dosežen dogovor o preprečevanju deforestacije, o pogozdovanju, upravljanju z gozdom na mednarodni ravni, dogovor o razvoju novih tržnih mehanizmov, ustanovitev odbora za adaptacijo, poleg tega je bil dosežen tudi dogovor o mehanizmu za prenos tehnologij. Določena od teh področij so zelo dogovorjena že v podrobnostih, druga pa še ne, so samo na načelni politični ravni. Tako letos pričakujemo, da bomo na vseh teh področjih šli z dogovori naprej, hkrati pa bosta dve glavni področji pogajanj. Prva bo to, kako države spodbuditi, da bodo resnično sprejele zaveze, ki nam bodo omogočile, da se Zemlja ne bo pregrela nad 2 stopinji Celzija. Kajti države, ki so doslej poslale svoje zaveze, teh pa je že veliko čez sto, bi lahko nekako preprečile segrevanje do 4 stopinj Celzija, po izračunih znanstvenikov, to pa je bistveno preveč. Drugo področje pogajanj, ki bo zelo vroče, pa je nadaljevanje Kjotskega dogovora, kajti prvo obdobje se letos konec leta izteče. In da ne bo praznine, bi bilo dobro, da bi ga v naslednjem letu nadaljevali. Že vemo, da bo bistvena razlika med prvim in drugim obdobjem, kajti Kjoto 1 je bil pravno zavezujoč dokument, ki so ga države ratificirale, Kjoto 2 zagotovo ne bo, ker ni časa, kvečjemu bo to nek politično zavezujoč dokument. V Kjoto 1 so bile razvite države vključene, razen ZDA, to je bila velika težava. Za Kjoto 2 pa poleg ZDA zdaj vemo, da tudi Kanada ne bo podpisnica, to so napovedali tudi Japonci in Rusi, tako da bo predvidoma pokrival samo 14 % svetovnih izpustov, kar je seveda bistveno premalo. Mislimo pa, vsaj v EU, da je dobro, da s tem nadaljujemo, da imamo skupino držav, ki vleče ta vlak naprej, in da obdržimo mehanizem, da bomo potem lahko na ta mehanizem priključili tisto, kar bo dogovorjeno in, vsi upamo, pravno zavezujoče do leta 2015. Seveda ima to tudi močno povezavo tudi s Slovenijo. Vemo, da se tudi v Sloveniji tudi pri nas po poročilih znanstvenikov dogajajo posledice podnebnih sprememb, tudi sami imamo bistveno pogostejše suše in tudi poplave.Sporočilo je, da moramo biti poslanci, ki bomo odšli v Doho, zelo odločni, da moramo sporočiti, da je treba sprejeti odločitev na mednarodni ravni takoj, kajti znanstveniki pravijo, da je treba izpuste začeti zmanjševati leta 2015. Če smo realni, vemo, da jih ne bomo. Jaz bi bila zelo vesela, če bo prišlo do dogovora, ki bo začel omejevati globalne izpuste leta 2020. Obupati ne smemo, to še vseeno ni prepozno, samo bolj ambiciozni bomo takrat morali biti. To se mi zdi zelo pomembno tudi s tega stališča, ko govorimo o krizi in da ni denarja. Izračuni kažejo, da če bomo zdaj dovolj odločni, potem bo to terjalo pribl. 1 % BDP za ukrepe znižanja izpustov. Po poročilu znanstvenika CERN-a, ki ima velik ugled, pa izračun kaže, da če ne bomo ukrepali takoj, se bomo potem morali prilagajati na podnebne spremembe in ukrepati na škodo, ki jo bodo povzročile, in to bo pomenilo vsaj 5 % BDP letno. To težo bomo pustili svojim otrokom. Nesrečni bodo, trpeli bodo zaradi tega, pa še plačevali.”