Pred letom dni so padle meje
nedelja, 21. 12. 2008Vstop v schengensko območje, ki predstavlja tudi uresničitev enega od temeljnih načel EU (prost pretok oseb), je bil posledica dolgotrajnih pogajanj in priprav. V določenih trenutkih je bil tudi negotov, zaradi nasprotovanja starih članic, ki so izražale bojazen, da novinke niso dovolj varnostno pripravljene na vstop v območje brez meja. Takšna bojazen je bila v večini primerov novink, predvsem pa v Sloveniji, popolnoma neupravičena. V okviru priprav na vstop v Schengen je namreč Slovenija sprejela vrsto t. i. izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da po ukinitvi meja ne pride do zmanjšanja varnosti v državah članicah. Ti ukrepi se izvajajo na zunanjih mejah schengenskega območja, v notranjosti države, skozi čezmejno policijsko sodelovanje in v okviru skupnega t. i. schengenskega informacijskega sistema (SIS).
Do večjega zastoja je prišlo v letu 2006, ko je bilo sprejemanje schengenske zakonodaje na ravni EU, zaradi zamud evropskih institucij, upočasnjeno. Novinke, ki so do takrat opravile že večino priprav, so nastopile enotno ter pozvale stare članice, naj zagotovijo nemoteno nadaljevanje priprav na širitev schengenskega območja. V imenu t. i. salzburškega foruma (sestavljajo ga ministri za notranje zadeve Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Slovenije), je stališča na Svetu EU predstavil nekdanji slovenski minister za notranje zadeve Dragutin Mate.
Izpostavil je, da so članice t. i. salzburškega foruma z obžalovanjem sprejele novico o zamudi pri vzpostavitvi druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) in s tem o odlogu širitve schengenskega prostora na leto 2009. Kot je dodal, je prosto gibanje oseb ena izmed pomembnejših pravic vseh državljanov EU in je zato odprava notranjih meja ena izmed prioritet vseh novih držav članic. »Javnost je v novih državah članicah burno reagirala že na informacijo o nekaj mesečni zamudi, nove države članice se bodo soočale tudi z velikimi dodatnimi finančnimi bremeni,« je takrat dejal minister Mate. Države članice je v imenu foruma še pozval, naj proučijo predlog portugalskega predsedstva, ki je predlagalo vmesno prehodno rešitev do prehoda na sistem SIS II. Novinke bi tako do oktobra 2007 prešle na informacijski sistem SISone4all, kar bi jim omogočilo vstop v Schengen decembra 2007, nato pa bi vse članice schengenskega območja postopoma prešle na nadgrajeni sistem SISII.
Takšno stališče je Slovenija zastopala tudi v Evropskem parlamentu. Evropski poslanec in podpredsednik SDS dr. Mihael Brejc je tako, v okviru obravnave schengenske zakonodaje na Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), opozoril na zaostanek pri sprejemanju te zakonodaje. Poudaril je, da so nove države članice vložile veliko naporov v izpolnjevanje t.i. schengenskih kriterijev in da do zastoja pri implementaciji sistema SIS II ni prišlo zaradi naše nepripravljenosti. Poslanske kolege je zato pozval k čimprejšnjemu sprejetju pravnih podlag za širitev schengenskega območja, v skladu s prvotno predvideno časovnico in v skladu s predlaganim kompromisnim predlogom, ki ga je minister Mate podprl tudi v Svetu EU.
Usklajeno delovanje slovenskih predstavnikov v Svetu EU in Evropskem parlamentu ter številne pobude Slovenije pri iskanju ustreznih rešitev, so tako pripomogli k pravočasnemu sprejetju pravnih podlag, ki so decembra 2007 omogočile, da je tudi Slovenija danes del območja brez meja.
V času slovenskega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici 2008, se je proces širitve schengenskega območja nadaljeval. Slovensko predsedstvo je organiziralo vse potrebno za začetek schengenskih evalvacij v Švici. Prva evalvacija je tako potekala še v času slovenskega predsedovanja EU, organizirali in vodili so jo slovenski eksperti (slovenska policija). Švica je evalvacije do jeseni 2008 uspešno zaključila in se tako 12. decembra 2008 vključila v schengenski prostor.