Pred 31 leti sprejeti in potrjeni dokumenti za vojaško zavarovanje osamosvajanja Republike Slovenije

Na današnji dan pred 31 leti so se v koči na Pristavi nad Stično sestali ključni akterji takratnega obrambno-varnostnega sistema Janez Janša (sekretar za ljudsko obrambo RS 1990), Igor Bavčar (sekretar za notranje zadeve RS 1990), Tone Krkovič (načelnik oddelka Ljudske obrambe občine Kočevje; poveljnik specialne brigade MORiS), Vinko Beznik (poveljnik specialne policijske enote) in Jože Kolenc (namestnik poveljnika posebne enote milice RSNZ) ter analizirali položaj in dotakratne ukrepe ter dorekli globalni načrt delovanja narodne zaščite, v katerega je bila, kot neločljivi del, vključena tudi slovenska policija.

Sprejeti in formalizirani strateški dokumenti so predstavljali temeljno podlago za zaključno fazo organiziranja simbioze vojaško-policijske organizacije MSNZ, na kateri je temeljila uspešna obramba slovenske suverenosti. V Direktivi za obrambo Slovenije v primeru agresije JLA na Slovenijo je bila jugoslovanska armada tudi prvič jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev. Jasno poimenovanje nasprotnika slovenske osamosvojitve v uradnih dokumentih nastajajoče slovenske države je bil ključni del sprejetih načrtov.

Takratni minister za obrambo Janez Janša v knjigi Premiki septembrske dogodke iz Pristave nad Stično opisuje tako: »Kljub pomanjkanju časa in obremenjenosti z množico drugih vsakdanjih opravil, smo se z Igorjem Bavčarjem, Tonetom Krkovičem (načelnik NZ), Jožetom Kolencem (PEM) in Vinkom Beznikom (SEM) v začetku septembra 1990 za dan umaknili na Pristavo nad Stično. Tone Krkovič je pripravil predlog vojnega načrta MSNZ, dokončne organizacijske sheme MSNZ in drugih ukrepov na podlagi navedenega dokumenta. Na sestanku na Pristavi smo analizirali položaj in dotakratne ukrepe ter dorekli globalni načrt delovanja narodne zaščite, v katerega je bila kot neločljivi del vključena tudi slovenska policija. Tone Krkovič je po tem sestanku z nekaterimi sodelavci izdelal potrebne dokumente in delovne karte. Osnovni vojni načrt narodne zaščite je bil preprost in logičen. V primeru oboroženega posega JLA bi morala narodna zaščita zavarovati ključne objekte, hkrati pa s hitrimi napadi skladišča orožja in vojaške opreme zagotoviti možnosti za vpoklic popolnih formacij teritorialne obrambe. Izdelani so bili podrobni načrti za posamezna skladišča in druge objekte. V svojih osnovnih zamislih so se ti načrti ob agresiji JA junija 1991 potrdili tudi v praksi.«

Sestanek na Pristavi pri Stični je eden izmed najpomembnejših dogodkov iz časa slovenskega osamosvajanja in demokratizacije, saj so bili na njem sprejeti in v času agresije JLA tudi realizirani pomembni načrti za vojaško zavarovanje slovenske države.