Pred 100 leti je bila ustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Prve težnje po lastni tvorbi, v kateri bi združeno živeli Slovenci, so bile izražene že leta 1848, ko je skupina slovenskih domoljubov ustanovila politično društvo Slovenija in s programom Zedinjena Slovenija zahtevala združitev Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske v eno administrativno-upravno enoto pod imenom Kraljevina Slovenija. Kot vemo, so bile želje po samostojni Sloveniji uresničene šele leta 1991, torej je bila pot do naše samostojne države dolga in trnova.

Prva svetovna vojna je sprožila interes, da se vsi južnoslovanski narodi, ki so pod žezlom Avstrijske monarhije, združijo v enotno politično tvorbo. Pomemben korak k združevanju Slovencev, Hrvatov in Srbov se je zgodil 30. maja 1917, ko je bila na Dunaju predstavljena »prva« Majniška deklaracija. Nastala je v Jugoslovanskem političnem klubu in je predvidevala združitev južnoslovanskih narodov v skupno državo pod okriljem Habsburške monarhije. Avstrijci so temu ostro nasprotovali. Oče Majniške deklaracije, ki je bila prebrana v dunajskem parlamentu, je bil Anton Korošec.

Odločitev za kasnejšo državno-pravno povezavo s Srbijo je bila za veliko slovenskih politikov in slovenskih domoljubov težka. Toda situacija leta 1918 ni dopuščala veliko možnosti. Po slovenskem ozemlju so hlastali Madžari, Italijani in Avstrijci. Slovencem je grozilo razkosanje, saj so bili v vojni poraženi skupaj z Avstrijo, medtem ko je bila Srbija na strani zmagovalcev. Zato je bilo povezovanje z južnoslovanskimi narodi razumljivo dejanje, saj je bilo ogroženo narodno preživetje.

Kljub težkim časom so Slovenci še vedno vztrajali pri povezovanju Slovencev v enotno državo. Avgusta 1918 so v Ljubljani slovenski politiki ustanovili Narodni svet kot vrhovno politično organizacijo, ki je pripravljal ustanovitev skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov. V začetku oktobra je bil ustanovljen Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov, s sedežem v Zagrebu, pod vodstvom slovenskega politika Antona Korošča. Konec oktobra 1918 je bilo jasno, da bo Habsburška monarhija razpadla. 29. oktobra 1918 so v Zagrebu razglasili neodvisnost od monarhije in nastala je nova država, pod imenom Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. »Načelnik vlade« je postal Anton Korošec.

Za Slovence je prišel dolgo pričakovan dan svobode, ki so ga v časopisu Slovenec zapisali tako :»Tisoč dvesto let smo trpeli in čakali, kedaj pride oni veliki dan odrešenja. Kralj Matjaževa vojska je spala pod goro in na tej gori je ležala težka orjaška skala. Pretežka za ciklope in titane našega duha in naše volje. Vojaki so spali in čakali ure, ki mora priti in vedeli so, da pride nekoč veliki dan. Trpljenje je šlo mimo nas, naši ljudje so umirali kot tlačani tujcev, a v duši je živela vera v svobodo, morda polzavestno, v trpljenju, solzah in bolesti, a živela je in udarila na da z mogočno silo /…/ Beseda o svobodi ni bila več beseda, postala je dejstvo. Danes je dan svobode, narodni praznik, praznik naroda, ki je dolgo čakal vstajenja. In vstajenje je prišlo. Danes je delopust, ljudske množice gredo na ulico, da manifestirajo za svobodo, ki prihaja.«

Država SHS je obstajala zgolj do 1. decembra 1918, ko se je zgodilo »ujedinjenje« s Kraljevino Srbijo. Že raba neslovenskega izraza pove več kot dovolj o položaju Slovencev znotraj Kraljevine. Toda kljub kratkem obstoju Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je ta pustila velik pečat v zgodovini slovenstva. Država SHS ni bila pot do Jugoslavije, temveč je bila dokaz, da smo Slovenci sposobni upravljati z lastnim ozemljem in da med slovenskim narodom obstaja velika želja po lastni državi. Jugoslovanski sistem je z željo po njeni dolgoročni pozabi, namenoma zmanjševal pomen Države SHS, kajti v 29. oktobru 1918 in Državi SHS lahko iščemo korenine slovenske državnosti. Razmišljanje, da je v preteklosti obstajala zgolj Jugoslavija, je napačno. Zdrav odnos do zapuščine naših prednikov je eden izmed temeljev dobrega upravljanja s svojo deželo v prihodnosti, zato se je potrebno zavedati velikega pomena enomesečnega obstoja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.