Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je praznik združevanja in povezovanja

Mineva 72 let od uveljavitve mirovne pogodbe, ki je bila podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalci druge svetovne vojne. V spomin na ta, za slovenski narod pomemben dogodek, je prva vlada Janeza Janše z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji uvedla državni praznik, ki ga z državno proslavo praznujemo vsakih pet let. Pred tem Slovenci nismo imeli praznika, ki bi obeležil tako pomemben dogodek, kot je vrnitev Primorske k matični domovini.

Italijanski apetiti po Primorski, kjer živijo Slovenci, so bili v zgodovini od nekdaj prisotni in so bili uresničeni med in po prvi svetovni vojni. Leta 1915 je bil podpisan tajni Londonski sporazum, s katerim je Italija stopila na stran antantnih sil in se vključila v vojno. Odprla se je krvava Soška fronta in terjala premnogo slovenskih življenj. V zameno za boj na strani antantnih sil je bil Italiji obljubljen velik del zahodne Slovenije z dolino Sočo, Trstom, Gorico, Trento in Istro. Rapalska pogodba iz leta 1920 je poskrbela, da je Italija obljubljeno dobila in Primorska se je priključila italijanskemu ozemlju, s čimer se je zgodila velika tragedija slovenstva. Slovenija je takrat izgubila tretjino svojega ozemlja, na katerem je živelo okrog 350.000 Slovencev.

V času po prvi svetovni vojni je bila na izgubljenem slovenskem ozemlju prepovedana uporaba slovenskega jezika, petje slovenskih pesmi, branje slovenskih knjig. Pouk v šolah je bil samo v italijanskem jeziku, spreminjali pa so celo slovenske priimke v italijanske. To je bil velik udarec za slovenski nacionalni značaj na Primorskem. Toda Slovenke in Slovenci se kljub težkim časom niso zlomili in so obstali ter se italijanskemu zatiranju uprli z ustanovitvijo prve protifašistične organizacije TIGR. Postali so vzgled, kako povezovati in ne razdvajati. Z njihovo slogo in pogumom ter borbo za slovenstvo je lahko Primorska vstala.

V tem letu smo bili priče težnjam s strani poslanca SD, da bi se ime praznika spremenilo. Želja po preimenovanju praznika vrnitve Primorske v praznik priključitve Primorske k matični domovini, ni vzgled povezovanja ampak razdvajanja. “Priključitev” je neprimeren in škodljiv izraz, saj nakazuje, da Primorska nikoli ni bila del matične domovine, kar pa seveda ne drži. Težnja po preimenovanju pa kaže na nespoštovanje do vseh tistih, ki so se desetletja borili za dan, ko bodo izgubljeni sinovi in hčere naroda vrnjeni matični domovini.

Naj nam praznik, kot je vrnitev Primorske k matični domovini, predstavlja simbol združevanja. 15. september je datum, ko se je zgodilo izjemno zgodovinsko dejanje, ki nas je kot narod zaobjelo in pustilo močan pečat v slovenski narodni zavesti. Je dan, ki ohranja spomin na dogodke, ko so Slovenke in Slovenci, Primorci in Primorke s pogumom, enotnostjo in srčnostjo pripomogli k temu, da je lahko Primorska vstala v novo življenje. Pomembno je obeleževati ta spomin predvsem zaradi prihodnjih generacij, ki bi se morale zavedati, da je takratni čas prinesel slogo in enotnost Primorcev, kakor tudi ostalih Slovencev.

Vsem državljankam in državljanom, vsem Primorkam in Primorcem iskreno čestitamo ob današnjem prazniku!