Pravosodno ministrstvo nima učinkovitega mehanizma nadzora

Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran DR. VINKO GORENAK: “Hvala lepa. Spoštovani gospod minister, dodatno delo sodnikov je nekako tema, ki bi želel na njo danes nekaj odgovorov. Gre pa preprosto za to, da se v časopisu čedalje več pojavlja oglasov znanih in manj znanih privatnih družb, ki nudijo usluge izobraževanja in hkrati oglašujejo, da pri njih predavajo največji pravni strokovnjaki, vrhovni sodniki in tako dalje in tako dalje. Kot vemo, je opredeljeno z zakonom, kako je z dodatnim delom sodnikov in če potegneva eno vzporednico z državno upravo, državna uprava je že pred ne vem koliko, osmimi, devetimi leti, mislim, da je nekaj takega, zelo jasno potegnila črto ločnico med tem kaj, kdaj in kako lahko v posamezni državni upravi opravlja pedagoško dejavnost. Ne le pedagoško dejavnost, tudi pogodbeno dejavnost s tovrstnega vidika o kakršnih govorim. Državni uslužbenci v celoti, vsaj mislim, da se to spoštuje, predavajo izven službe. Ali imajo v tistem času dopust ali koristijo tako imenovane viške ur ali pa niso plačani, če je to v času njihovega delovnega časa. Izven delovnega časa seveda so lahko plačani. Sprašujem pravzaprav … Sprašujem seveda kako je s tem področjem v sodstvu. Namreč nadzor nad tem verjetno vrši pravosodna veja oblasti, vemo pa kako je z nadzorom tam, kjer posamezne družbene grupacije nadzirajo sami sebe. Primer je zdravstvo in vse te zadeve, ki se dogajajo.”

ALEŠ ZALAR: “Hvala lepa. Torej nadzor seveda je. Niti ga ne opravlja Ministrstvo za pravosodje, niti ne sodstvo samo, ampak sodni svet, če sklepamo po ureditvi, ki jo imamo v zakonu o sodniški službi. Vi pa veste, da sodni svet ne spada v nobeno vejo od oblasti, da je “sui generis” organ in tudi njegova sestava je mešana. Naši sodniki smejo pod določenimi pogoji opravljati pedagoška, znanstvena, raziskovalna in druga dela v pravni stroki, je prvi pogoj in drugi pogoj, če s tem ni ovirano opravljanje sodniške službe. Sodnik mora o sprejemu takega dela vselej obvestiti predsednika sodišča. To mora storiti v pisni obliki. Predsednik sodišča je tisti, ki presodi ali gre za opravljanje dela, ki je združljivo z rednim opravljanjem sodniške službe. Če predsednik sodišča meni, da je združljivo, potem o tem ne izda nobene posebne pisne odločbe. Enostavno se šteje, da molk predsednika sodišča pomeni, da soglaša. Če pa predsednik sodišča ne soglaša s prejemom takega sodnikovega dela, potem mora predsednik sodišča zahtevati, da o tem odloči sodni svet. V tem primeru pa sodni svet potem odloči s posebno odločbo. Meni je znano, da je bilo nekaj takih primerov, ko je sodni svet sodnikom prepovedal opravljati dodatno delo, že sprejetih doslej. Na ministrstvu smo v okviru priprav na odgovor na vaše poslansko vprašanje zbrali podatke in ugotovili, da je od 21. novembra 2008 do 31. oktobra 2009 o sprejemu takega dodatnega dela bilo obveščenih 14 predsednikov sodišč v Sloveniji. In da je to skupno šlo za 65 takih obvestil sodnikov. Predsedniki sodišč so sporočili, da sodniki obveščajo predsednike o takem sprejemu in da jih kljub temu predsedniki vsake toliko časa na dolžnost takega obvestila posebej opozarjajo. Predsedniku sodišč tudi zagotavljajo, da če gre za opravljanje nekega takega dela, tudi pedagoškega, kakršnega ste vi omenil, potem je sodnik v takem primeru dolžan koristiti svoj letni dopust. Trdijo, da se v praksi to dogaja. Ministrstvo o tem nima pregleda, ker tudi nima nobenih zakonskih pooblastil, da bi to posebej nadziralo. Bi pa v zvezi s tem, da naj bi se pojavljali sodniki v vlogi mentorjev, zlasti tistim, ki se pripravljajo na pravniški državni izpit rad povedal še to, da imamo v okviru Ministrstva za pravosodje pri centru za izobraževanja v pravosodju organizirano tako usposabljanje in da ga zagotavljajo prav sodniki in tožilci bodočim pravnikom s pravniškim državnim izpitom oziroma kandidatom za ta izpit. Tako da država sistematično zagotavlja tako usposabljanje v okviru seminarjev oziroma kolokvijev. Hvala.”

DR. VINKO GORENAK: “Jaz sem, rekel bom, zadovoljen s tem delom odgovora. Vendar hkrati iz vašega odgovora razumem, da kot minister nimate, vaši predhodniki in tisti, ki bodo za vami, učinkovitega mehanizma, da bi lahko to nadzorovali. Jaz osebno menim, da bi morali na ministrstvu pohiteti, in to vas prosim, svetujem, apeliram, kakor želite, da si skušate take mehanizme zagotoviti, če je le mogoče, z zakonom, seveda. Ja, pravniški državni izpit izvaja tudi GV založba in tudi oglašuje da vrhovni sodniki pri njih učijo. Tudi to je res. Drugi del pa mogoče, če še nekaj rečeva o tem. Jaz se zavedam, da ta center opravlja te, saj zato je bil tudi ustanovljen in to je njegova osnovna naloga. Jaz ne bom vas kritiziral, da preveč zaslužijo, ker ste znižali cene, po mojih podatkih, ker so prej menda še več. Pa vendarle gospod minister, jaz bi vam rekel, da je potrebno, da bi, po mojem mnenju, skušali postavke, ki jih tam sodniki dobijo, uskladiti z evropskimi ali pa univerzitetnimi. Univerzitetni profesor v bistvu dobi oseminšestdeset evrov bruto, na uro. Medtem ko so tam cene sto šestdeset evrov. V Nemčiji je to častno, brezplačno opravilo, na Češkem pa jih plačajo štirideset evrov. Skratka pričakujem, želim, da bi na temu področju zagrizli v nadzor in še kakšno znižanje teh postavk ker več kot toliko univerzitetni profesorji pa ne bi smeli imeti. Hvala.”

ALEŠ ZALAR: “Hvala lepa. Jaz mislim, da ta nadzor ministrstva v določeni meri je možen že v okviru sedanje ureditve, ko gre za vprašanje nadzora nad popravljanjem zadev sodne uprave. Če bi se recimo v konkretnem primeru postavilo vprašanju, da predsednik sodišča ni v celoti ali pa ni pravilno opravljal svoje naloge v tem delu potem bi lahko tudi minister seveda speljal določene postopke. Ampak zaenkrat doslej, do mene kot ministra takšna informacija ni prišla v zvezi z nekim konkretnim primerom kjer bi šlo za kršitev. Glede sistemske ureditve tega vprašanja pa naj vam povem, da na Ministrstvu za pravosodje načrtujemo na veliko spremembo usposabljanja kandidatov za sodnike in tožilce pa tudi spremembo koncepta pravniškega državnega izpita. Tako da bo verjetno celo povsem odpadla potreba po tem, da bi bodisi privatne družbe bodisi kdo drug zagotavljal te usluge kandidatom kajti to bo organizirana dejavnost in samo v okviru nje bo seveda tudi možno izvajati usposabljanje. Šlo bo pa za precej velike spremembe in zato bo tudi potrebno določen “vacacio legis”(?), da se prilagodi glede na sedanji sistem. Hvala.”