Pravica otrok do poznavanja svojega izvora

Na seji državnega zbora so poslanske in poslanci obravnavali predlog zakona o spremembi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev SDS, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Dopolnilno obrazložitev predloga zakona je podala poslanka SDS Alenka Jeraj.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran. ALENKA JERAJ: “Hvala za besedo. Lep pozdrav. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bil sprejet leta 1976, pomembnejše spremembe pa je doživel 1989 in leta 2004. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v svojem tretjem poglavju obravnava razmerja med starši in otroki, 92. člen pa vsebuje določbo, da lahko tožbo na ugotovitev očetovstva za otroka rojenega izven zakonske zveze vloži v otrokovem imenu mati, dokler izvršuje roditeljsko pravico oziroma otrokov skrbnik s privolitvijo centra za socialno delo. Otrok pa, ko postane polnoleten, vendar najkasneje 5 let od dneva, ko postane polnoleten. Ustavno sodišče je 18. oktobra 2007 odločilo, da se v prvem odstavku 92. člena razveljavi besedilo, vendar najkasneje 5 let od dneva, ko postane polnoleten. Razveljavitev pa je začela učinkovati eno leto po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Izpodbijana zakonska ureditev, ki otroku omogoča vložitev tožbe na ugotovitev očetovstva, najkasneje pet let po dopolnitvi polnoletnosti po oceni ustavnega sodišča pomeni poseg v njegovo osebnostno pravico do poznavanja svojega izvora. Tako ustavno sodišče poudarja, da določitev roka za vložitev tožbe sama po sebi ni ustavno sporna. Ključno po mnenju ustavnega sodišča pa je, na kakšen način je rok določen. Državnemu zboru Republike Slovenije je tako prepuščeno, da ob upoštevanju razlogov, ki izhajajo iz odločbe sprejme ureditev, ki bo v bodoče omogočala uresničevanje pravice otroka, da izve za svoj izvor, na način, ki bo ustavno skladen. Tako je Ustavno sodišče odločilo, da se v prvem odstavku 92. člena, ki vsebuje določbo, da lahko tožbo na ugotovitev očetovstva za otroka rojenega izven zakonske zveze, vloži v otrokovem imenu mati, dokler izvršuje roditeljsko pravico oziroma otrokov skrbnik, s privolitvijo centra za socialno delo, otrok pa, ko postane polnoleten, črta besedilo, vendar najkasneje pet let od dneva, ko postane polnoleten. Ko je razveljavitev začela učinkovati, je nastala pravna praznina. V skladu s 54. členom Ustave Republike Slovenije imajo otroci rojeni zunaj zakonske zveze enake pravice, kakor otroci rojeni v njej. Predlagatelji želimo, da se v skladu z ugotovitvijo ustavnega sodišča ustrezno reši vprašanje ugotavljanja očetovstva s strani otroka rojenega izven zakonske zveze. Zato smo pripravili novelo zakona, ki problem ureja in po predlogu lahko tožbo otrok vloži v petih letih od dneva, ko je izvedel za okoliščine, ki so odločilne za vložitev tožbe. Ustavno sodišče je poudarilo, da pravico otroka izvedeti za svoj izvor ni absolutna in neomejena, saj je omejena z ustavo in pravicami drugih. Otrok pridobi procesno sposobnost in s tem možnost, da vloži tožbo s 15-im letom starosti, če je razsoden, najkasneje pa s polnoletnostjo oziroma s pridobitvijo popolne sposobnosti pred polnoletnostjo. Dokler otrok ni procesno sposoben ga zastopa mati, če izvršuje starševsko skrb oziroma skrbnik s privolitvijo Centra za socialno delo. Menimo, da novela zakona, ki smo jo v poslanski skupini pripravili na primeren način in odpravljanja neustavnost.