Pravica do zdravega okolja je neodtujljiva
četrtek, 16. 12. 2010Okoljsko stanje v Sloveniji resno, vlada pa nima pravih odgovorov na okoljske izzive. Poslanke in poslanci so na 23. redni seji državnega zbora obravnavali poročilo Ogledalo vladi 2010 – zeleni nevladni monitor. Stališče poslanske skupine SDS, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je na seji predstavil poslanec Milenko Ziherl.
Poročilo Ogledalo vladi 2010 – zeleni nevladni monitor so pripravili v nevladni Organizaciji Umanotera in partnerji iz mreže Plan B za Slovenijo. Podano je stanje za 14 opazovanih področij. Opravljena je bila že obravnava na Odboru za okolje in prostor, kjer je bilo poročilo ocenjeno kot dobro pripravljeno. Za prihodnja poročila pa je bil podan predlog, da je naj bodo dopolnjena s predlogi za izboljšanje stanja okolja, ter s primerjavami z rezultati že opravljenih monitoringov, da lahko razberemo trend dogajanja za daljše obdobje, najmanj 10 let.Kot veleva Aarhuška konvencija, je treba v okoljsko problematiko še bolj vključevati vedno bolj osveščeno civilno sfero družbe. V razpravi so bili podani predlogi za posamezna poglavja. In sicer, za trajnostno mobilnost je treba posodobiti železniška omrežja in javna prevozna sredstva. Pri vodooskrbi je treba pospešiti realizacijo načrtov občin za boljšo oskrbo s pitno vodo in odvajanjem odpadnih voda. Pri trajnostnem kmetijstvu je velika problematika zaraščanja kmetijskih zemljišč, s čimer naj se ubada in na kar naj se odzove kmetijstvo ministrstvo.Trajnostna energetska oskrba: treba je realizirati ambiciozne načrte nizko-ogljične družbe, optimirati prometne tokove, ter se lotiti energetske sanacije stavb. Urejanje vodotokov in brežin – potrebni so takojšnji ukrepi zaradi zagotavljanja poplavne varnosti. Ravnanje z odpadki – slabo stanje je potrebno sanirati z ozaveščanjem prebivalstva, ter izgradnjo regijskih centrov za ravnanje z odpadki, ki morajo izločiti večinski delež sekundarnih surovin, energentov in kompostnih materialov, da bo potreba po odlagalnih površinah za ostanek odpadkov minimalna,
Prašni delci, so problem, in sicer PM10 in PM5. Vlada in Državni zbor naj spodbudita mestne oblasti, da pospešijo sprejem in izvajanje ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti. Industrijska onesnaženja – vlada naj spodbuja prehod k okolju prijaznejšim tehnologijam.V Slovenski demokratski stranki ocenjujemo poročilo kot ustrezno in kakovostno pripravljeno. Ne moremo pa se znebiti vtisa, da je v nekaterih primerih premalo kritično. Nekaterih področij se sploh ne dotika, čeprav predstavljajo veliko nevarnost za omenjene kazalce. Usmeritve v energetiki kažejo na to, da se bo stanje v naslednjem poročilu samo poslabšalo. Megalomanski energetski projekti bodo porabili vsa sredstva in človeške potenciale na škodo zelenih in obnovljivih virov.Zaostanki v modernizaciji železniškega omrežja in slabo organiziran javni promet prav tako ne moreta prispevati k izboljšanju stanja za neko bodoče poročilo. Vedno pogostejša in glasnejša opozorila iz Bruslja, predvsem pa vedno glasnejša civilna družba, kažeta na to, da je stanje okolja v Sloveniji resno, vlada pa nima pravih odgovorov na izzive. Pravica do zdravega okolja je neodtujljiva. Obveščenost prebivalstva in vključevanje pri okoljskih odločitvah sta zahtevi Aarhuške konvencije. Na resornih ministrstvih pa se kljub stalnim in vedno bolj resnim opozorilom ne premakne nič. Ministri prihajajo in odhajajo sredi mandata, kar ni dobro za neko dolgoročnejše ukrepanje. Da je okolje vedno bolj nezdravo, kažejo tudi vedno pogostejša obolevanja za boleznimi, ki izvirajo tudi iz nezdravega okolja. Nesprejemljivo je tudi, da so cela področja v Sloveniji, predvsem pa večja mesta, kjer je okolje bistveno slabše, kot drugod. Pa vendar se na teh področjih gradi še naprej, kar bo okolje še poslabšalo.Poročilo sprejemamo torej kot enega od kazalnikov, kaj vse je potrebno še storiti, da bomo v ustreznem času okolje toliko izboljšali, da ne bomo trpeli škodljivih posledic.
Poročilo Ogledalo vladi 2010 – zeleni nevladni monitor so pripravili v nevladni Organizaciji Umanotera in partnerji iz mreže Plan B za Slovenijo. Podano je stanje za 14 opazovanih področij. Opravljena je bila že obravnava na Odboru za okolje in prostor, kjer je bilo poročilo ocenjeno kot dobro pripravljeno. Za prihodnja poročila pa je bil podan predlog, da je naj bodo dopolnjena s predlogi za izboljšanje stanja okolja, ter s primerjavami z rezultati že opravljenih monitoringov, da lahko razberemo trend dogajanja za daljše obdobje, najmanj 10 let.Kot veleva Aarhuška konvencija, je treba v okoljsko problematiko še bolj vključevati vedno bolj osveščeno civilno sfero družbe. V razpravi so bili podani predlogi za posamezna poglavja. In sicer, za trajnostno mobilnost je treba posodobiti železniška omrežja in javna prevozna sredstva. Pri vodooskrbi je treba pospešiti realizacijo načrtov občin za boljšo oskrbo s pitno vodo in odvajanjem odpadnih voda. Pri trajnostnem kmetijstvu je velika problematika zaraščanja kmetijskih zemljišč, s čimer naj se ubada in na kar naj se odzove kmetijstvo ministrstvo.Trajnostna energetska oskrba: treba je realizirati ambiciozne načrte nizko-ogljične družbe, optimirati prometne tokove, ter se lotiti energetske sanacije stavb. Urejanje vodotokov in brežin – potrebni so takojšnji ukrepi zaradi zagotavljanja poplavne varnosti. Ravnanje z odpadki – slabo stanje je potrebno sanirati z ozaveščanjem prebivalstva, ter izgradnjo regijskih centrov za ravnanje z odpadki, ki morajo izločiti večinski delež sekundarnih surovin, energentov in kompostnih materialov, da bo potreba po odlagalnih površinah za ostanek odpadkov minimalna,
Prašni delci, so problem, in sicer PM10 in PM5. Vlada in Državni zbor naj spodbudita mestne oblasti, da pospešijo sprejem in izvajanje ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti. Industrijska onesnaženja – vlada naj spodbuja prehod k okolju prijaznejšim tehnologijam.V Slovenski demokratski stranki ocenjujemo poročilo kot ustrezno in kakovostno pripravljeno. Ne moremo pa se znebiti vtisa, da je v nekaterih primerih premalo kritično. Nekaterih področij se sploh ne dotika, čeprav predstavljajo veliko nevarnost za omenjene kazalce. Usmeritve v energetiki kažejo na to, da se bo stanje v naslednjem poročilu samo poslabšalo. Megalomanski energetski projekti bodo porabili vsa sredstva in človeške potenciale na škodo zelenih in obnovljivih virov.Zaostanki v modernizaciji železniškega omrežja in slabo organiziran javni promet prav tako ne moreta prispevati k izboljšanju stanja za neko bodoče poročilo. Vedno pogostejša in glasnejša opozorila iz Bruslja, predvsem pa vedno glasnejša civilna družba, kažeta na to, da je stanje okolja v Sloveniji resno, vlada pa nima pravih odgovorov na izzive. Pravica do zdravega okolja je neodtujljiva. Obveščenost prebivalstva in vključevanje pri okoljskih odločitvah sta zahtevi Aarhuške konvencije. Na resornih ministrstvih pa se kljub stalnim in vedno bolj resnim opozorilom ne premakne nič. Ministri prihajajo in odhajajo sredi mandata, kar ni dobro za neko dolgoročnejše ukrepanje. Da je okolje vedno bolj nezdravo, kažejo tudi vedno pogostejša obolevanja za boleznimi, ki izvirajo tudi iz nezdravega okolja. Nesprejemljivo je tudi, da so cela področja v Sloveniji, predvsem pa večja mesta, kjer je okolje bistveno slabše, kot drugod. Pa vendar se na teh področjih gradi še naprej, kar bo okolje še poslabšalo.Poročilo sprejemamo torej kot enega od kazalnikov, kaj vse je potrebno še storiti, da bomo v ustreznem času okolje toliko izboljšali, da ne bomo trpeli škodljivih posledic.