Pradavnina slovenskega staroselstva

V kulturnem domu v Bovcu je v okviru 18. spominskega goriškega tabora dr. Hernika Tume oz. letnega tabora SDS v Lepeni potekal celodnevni znanstveni simpozij z naslovom “Pradavnina slovenskega staroselstva”
V uvodnem delu znanstvenega simpozija je spregovoril dr. Anton Jeglič ter predstavil program simpozija in sodelujoče govorce. Na kratko je opisal razvoj Slovenskega gorniškega kluba Skala, ki je nastal iz Turistovskega kluba Skala, ustanovljen leta 1921. Pojasnil je pomen delovanja gorniškega kluba in njegovo sodelovanje pri organizaciji simpozija. Sledila je uradna otvoritev znanstvenega simpozija.Anton Perdih se je v svoji predstavitvi dotaknil tematike poselitev slovenskega prostora. Predstavil je najnovejše podatke DNK, ki kažejo, da so predniki okoli tretjine sedanjih Slovencev živeli v naših krajih že pred 45.000 leti, tako imenovani ljudje s haploskupino I na Y-kromosomu. Ugotovil je, da so predniki dobre tretjine sedanjih Slovencev prišli v naše kraje pred okoli 7.500 do 6.000 leti kot nosilci poljedeljstva, z imenom ljudje s haploskupino R1a, kateri so se pomešali s prvotno skupino. Dejal je, da so predniki, ki predstavljajo petino sedanjih Slovencev prišli v naše kraje pred okoli 4.000 do 3.500 leti ter pomorili veliko tedanjih staroselcev in dodal, da so kasneje prihajali kot okupatorji. Perdih je v svoji predstaviti zaključil, da ljudi s DNK haploskupino N v Sloveniji ni zaznati, kar pomeni, da se niso predniki preselili izza Karpatov pred okoli 1.500 leti, kot nekateri navajajo.V nadaljevanju je g Jože Rant predstavil izvor slovenskega jezika. Rant je v svoji predstavitvi opozoril na podobnosti številnih toponimov v Alpah, predvsem na področju Vzhodnih Alp v Švici in v Dolomitih, v primerjavi s toponimi iz Slovenije. Dejal je, da odkritje primerjav toponimov ima nenavadne podobnosti v poimenovanju gora, rek in krajev v Švici in v delu severne Italije, predvsem v Dolomitih, z slovenskimi poimenovanji. Zaključil je, da se v jeziku Ladincev v Dolomitih in v Švici nedvomno moč najti besede slovenskega izvora s slovesnkim korenom in istim semantičnim pomenom!Duša Krnel Umek je predstavila tematiko staroselcev v Istri. Povzela je g. Leopolda Verboška, ki je po njegovi domnevi beseda Istria sorodna z italijansko besedo  “straniero” v slovenskem jeziku tujec in dodala, da so bili v notranjosti dežele Istre le tujci, (slo)venetski Karni. V predstavitvi  je predstavila tudi nastanek istrskih mest kot so: Koper, Pulj in Poreč.Andrej Rant je spregovoril o magijskemu izvoru prvih evropskih pisav. Dejal je, da so najstarejši magijski znaki nastali v paleolitiku in dodal, da večinoma izvirajo iz neolitika. Dotaknil se je tudi izvornega nastanka linearno fonetične pisave, kot prvo alfabetno pisavo.Na znastvenem simpoziju je spregovoril g. Bojan Pograjc ter predstavil pomen in delo podpolkovnika Davorina Žunkoviča pri preučevanju izvora Slovencev. V svojem govoru je predstavil delo Žunkoviča, ki je v številnih razpravah dokazoval, da so številni vojaški izrazi temelj evropskega prajezika. Povedal je, da je tik pred smrtjo napisal razpravo z naslovom Slovenska vojska od Kristusovega rojstva do leta 1443 in dodal, da je bil Žunkovič do svojih prepričanj dostikrat v sporu z drugimi jezikoslovci in zgodovinarji, kljub temu pa neomajen v svojem prepričanju.

Fedja Klavora je v svojem govoru predstavil tematiko staroselcev in latincev na poti čez Predel. Dejal je, da je bilo najdenih v zadnjih petnjastih letih mnogo najdb od rimskih novcev, kovinskih predmetov in karemičnih črepinj do latenske železne sekire, ki pričajo o antični prometnici preko Predela. Zaključil je, da bi bilo za boljše poznavanje preteklosti, na omenjenem območju, nujni sondažni izkopi.Leopold Sever je pričel predstavitev z naslovom “Tičnice, sveti griči prazgodovinskih gradiščarjev”. Povedal je, da so bili v bronasti dobi in starejši železni dobi prebivalci naših krajev organizirani v gradiške skupnosti, t.i. španovije, ki so častili naravo kot božje stvarstvo. Dejal je, da so v tistem času verjeli v posmrtno življenje duš, ki s pomočjo ptic po smrti odidejo v nebo .”Obredne priprošnje za čimprejšnje zvličanje duš svojih rajnih so opravljali na posebno pripravljenih gričih, ki so jih po božjih poslankah pticah poimenovali Tičnice” je z besedami zaključil Sever.Zanimiva znastvena razprava se je zaključila s povzetkom razprav s konference, zbrani so se strinjali, da so takšna posvetovanja zelo pomembna, saj bodo le tako lahko razprave o izvoru Slovencev približala vsem, predvsem mlajšim generacijam.Znanstvenega simpozija se je udeležil tudi predsednik vlade Republike Slovenije in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša z ženo Urško Bačovnik.