Poziv poslancem LDS, naj tudi v očitnem pomanjkanju svojih argumentov ohranijo kulturo dialoga, dostojnost in strpnost

Poziv poslancem LDS, naj tudi v očitnem pomanjkanju svojih argumentov ohranijo kulturo dialoga, dostojnost in strpnost (odgovor na trditve poslancev LDS Jožefa Školča in Aleša Guliča v njunem dopisu z dne 5. septembra 2005) V svojem pismu z dne 5. septembra 2005 sta poslanca LDS Jožef Školč in Aleš Gulič trdila, da bodisi “sploh ne poznam zakona” oziroma, da “namerno zavajam javnost” glede mehanizma prilagajanja RTV prispevka inflaciji. Očitno se poslanci LDS v pomanjkanju kakršnihkoli resnih argumentov v obrambi obstoječega zakona in s tem njihovega političnega obvladovanja radiotelevizije, ki sta ga tako odkritosrčno priznala predsednika LDS in SD v svojih dopisih “dragi Tone, dragi Borut”, zatekajo le še k osebnim diskvalifikacijam drugače mislečih. Prav vse, kar mi očitajo, da naj bi zamolčal ali “sploh ne poznal”, vključno z zaostajanjem RTV prispevka za inflacijo in s tem povezanimi protesti organov RTVS, sem namreč že korektno predstavil javnosti. Na tiskovni konferenci SDS, ki je bila tri dni prej, v petek, dne 2. septembra 2005, sem natančno predstavil pravni mehanizem za dvigovanje RTV prispevka na osnovi rasti cen oziroma inflacije. Veljavni zakon o RTV Slovenija je bil sprejet leta 1994 in bil v delu, o katerem govorimo – torej v zvezi s plačevanjem RTV prispevka – bistveno spremenjen z novelo zakona leta 1999. To je bila prav tista novela, ki je pomenila grob poseg v avtonomnost novinarjev in na katero sem tedaj na prošnjo novinarjev RTV Slovenija (Rajko Gerič, Uroš Slak in drugi) v Državnem svetu vložil veto. Žal je bil kasneje veto v Državnem zboru zaradi vztrajanja takratnega ministra Jožefa Školča (LDS) in njegove državne sekretarke Majde Širca (LDS) preglasovan. Sedaj veljavni zakon o RTV Slovenija tako določa načelo, po katerem se višina RTV prispevka lahko sproti usklajuje z inflacijo. O dvigu RTV prispevka zaradi rasti inflacije odloči Vlada na predlog Sveta RTV Slovenija. Posebej sem opozoril tudi, da je očitno tudi RTV Slovenija sama to določilo razumela kot nekakšen avtomatizem, o čemer so pričali protesti organov RTV Slovenija, ker dvigovanje RTV prispevka ni vedno v celoti (sproti) sledilo inflaciji. Toda za obravnavano temo je bistveno le to, da je do dvigov RTV prispevka na tej podlagi veljavnega zakona prišlo. V novem zakonu o RTV Slovenija namreč tega določila ni več in zakon po uveljavitvi torej sploh ne bo dajal več nobene pravne osnove za trajno dvigovanje RTV prispevka oziroma njegovo povečevanje zaradi inflacije. O tej temi sem podrobno spregovoril prav zato, ker jo je LDS na svoji tiskovni konferenci obšla (govorili so le o možnosti začasnih ukrepov vlade, ki še obstaja), kar je razumljivo, saj bi sicer tudi LDS sama morala priznati, da že izglasovanje novega zakona na referendumu pomeni začetek realnega zniževanja RTV prispevka. Zato je povsem utemeljena trditev, da glas za novi zakon o RTV Slovenija pomeni glas za nižji RTV prispevek. Poslance LDS pozivam, naj tudi v očitnem pomanjkanju lastnih argumentov ohranijo strpnost, dostojnost in kulturo dialoga in naj svojih težav ne poskušajo prikrivati z agresivnostjo in žalitvami drugače mislečih. Početje poslancev LDS ni samo neetično, ampak tudi nespametno, saj je neresničnost in zato tudi žaljivost njihovih trditev mogoče dokazati tudi s posnetki tiskovne konference SDS dne 2. septembra 2005, ki jih hranimo tudi sami. Mag. Branko Grims