Komunizem z berlinskim zidom ni padel. Ta ideologija je v svetu še vedno živa, v državah in strankah, ki so odkrito komunistične in v političnih ter kulturnih mislih, ki minimalizirajo in poskušajo izbrisati zločine komunizma, kakor, da je bila to v osnovi dobra ideja, ki je slučajno skozi desetletja, na različnih kontinentih sovpadala z vzponom brutalnih režimov. Zločini komunizma proti človečnosti morajo biti predstavljeni in kaznovani.
Ob trideseti obletnici padca berlinskega zidu Platforma evropskega spomina in vesti podpira mednarodni poziv k ustanovitvi nürnberškega tribunala za sojenje komunističnim zločinom. Pobudniki iniciative so Vladimir Bukovsky, prof. Renato Christin in Bertil Haggman, iniciativo pa so podpisale številne znane osebnosti.
Trideseta obletnica padca berlinskega zidu je po mnenju Platforme evropskega spomina in vesti dragocena priložnost, da ob tem prispevamo k prepotrebnemu zgodovinskemu spominu, razvijamo in podpiramo protitotalitarno kulturo, širokosrčnost in pogled v prihodnost. Ob tej priložnosti Platforma predstavlja poziv k ustanovitvi nürnberškega tribunala za sojenje komunističnim zločinom.
Na nürnberških procesih, ki so potekali od leta 1945 do leta 1946, so bili sojeni in obsojeni zločini nacionalsocializma in njihovih voditeljev ter podana dokončna sodna, moralna in politična sodba proti temu totalitarizmu. Sojenja so dala svetu jasno vedeti, da je nacionalsocializem zlo, ki uničuje lastne ljudi in ga danes ne bi sprejeli nikjer več na svetu. Komunizem, ki je po vsem svetu povzročil več smrti in množičnega trpljenja kot nacionalsocializem, ker je trajal mnogo dlje, pa ni bil nikoli poklican k obračunu na svetovnem sodišču, kot je bil npr. Nürnberg.
Komunistične in socialistične diktature po vsem svetu so od leta 1917 dalje povzročile več kot 100 milijonov mrtvih. Ne le, da so odgovorne za široko zatiranje svoboščin posameznikov in spodbujanje razrednega sovraštva, ampak tudi za genocid in množične poboje, ki so v komunističnih režimih neizogiben pojav. Kot je splošno znano, so genocidi in pokoli priznani kot zločini proti človečnosti.
Danes, po katastrofalnih rezultatih tako imenovanega "realnega socializma" in vseh drugih diktatur, ki imajo korenine v komunistični ideologiji (npr. Venezuela, Kuba), tako zgodovinski kot trenutni dogodki kličejo k pravnomočni obsodbi - ne le k obsodbi ravnanja posameznikov, pač pa tudi k politični in moralni presoji ter neizogibnih posledicah te ideologije. Zločini komunizma proti človečnosti morajo biti predstavljeni in kaznovani.
Komunizem z berlinskim zidom ni padel. Ta ideologija je v svetu še vedno živa, v državah in strankah, ki so odkrito komunistične in v političnih ter kulturnih mislih, ki minimalizirajo in poskušajo izbrisati zločine komunizma, kakor, da je bila to v osnovi dobra ideja, ki je slučajno skozi desetletja, na različnih kontinentih sovpadala z vzponom brutalnih režimov.
Da bi se zoperstavili tem vplivom opravičevalnih razlag, Platforma evropskega spomina in vesti poziva k oblikovanju nürnberškega tribunala proti komunističnim zločinom, sojenju na globalni ravni, ki bo natančno preučilo zločine te ideologije, politično in institucionalno odgovornost zanje, kaznovanje njegove moralne degeneracije in omogočilo jasno zavedanje, da komunizem ni združljiv s svobodnimi družbami.
Platforma evropskega spomina in vesti se zaveda, da bo takšen projekt naletel na težave v praksi in pravne omejitve, kljub temu pa verjame, da te ovire ne bodo preprečile zgodovinsko političnega, etičnega in kulturnega sojenja, katerega vidimo kot dolžnost do človeštva.
V imenu milijonov iztrebljenih v preteklosti in za zaščito prihodnjih generacij, da se to ne bi več ponovilo, je potrebno čim prej uvesti nürnberški tribunal za sojenje komunističnim zločinom.
