Pozitivna Slovenija z interpelacijo uprizarja nekakšen lov na čarovnice

Poslanci Pozitivne Slovenije so interpelacijo vložili, ker jim je več do političnega obračunavanja kot pa do konstruktivnega delovanja v korist državljank in državljanov. Poslanke in poslanci so v okviru redne seje obravnavali interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve, dr. Vinka Gorenaka. Na seji Državnega zbora je v razpravi sodelovala tudi poslanka SDS Eva Irgl.

EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod minister. Začela bom čisto direktno: takoj, ko je inšpekcijski nadzor pokazal, da ni mogoče ugotoviti, kje je prišlo do napake pri izgubljenih podpisih, je ta interpelacija postala brezpredmetna. To pomeni, da bi vso zadevo lahko zaključili kar takoj, si podali roke in odšli delati bistveno bolj pomembne zadeve v temu trenutku za to državo, predvsem kar se tiče reševanja finančno gospodarske krize. Vendar ne. Napovedanih osemnajst ur razprave bo tako minilo v znamenju kazanja s prstom na ministra, ki je v tej zgodbi postal, zdaj že lahko rečemo, žrtveno jagnje, ker nekoga je potrebno obsoditi. Pa četudi zato ni dovolj ali sploh nikakršnih dokazov.

O nekrivdi ministra oziroma o krivdi, ki bi lahko bila tudi drugje, opozarja tako informacijska pooblaščenka v svojem dopisu kot protikorupcijska komisija ter ugotovitve upravne inšpekcije. Tako kot ste spoštovani kolegi in kolegice iz Pozitivne Slovenije prst uperili oziroma za krivega kar določili ministra Gorenaka, bi na podlagi izkazanih dejstev lahko povsem enako storili v tej zgodbi izgubljenih podpisov, tudi z odgovornimi v Državnemu zboru. Ne bom špekulirala zakaj ste se odločili kot ste se, nedvomno pa je nekaj: minister vam predstavlja bistveno večji izziv, predvsem pa je za vas bistveno bolj moteč. In zaradi tega ga je seveda potrebno odstraniti s tega mesta.   

Nenazadnje je bil današnji stavek ministra za notranje zadeve, ko je zaključil svoj uvodni nagovor več kot pomenljiv. In prav tukaj bi se lahko iskalo razvoj za vaše vztrajno spodkopavanje integritete ministra, kar počnete že kar lep čas in podtikate mu tudi dejanja in dogodke, ki jih nikakor ni storil. To seveda v tej razpravi ob tej interpelaciji ne gre prezreti. Niti dejstva, da so sicer povsem legitimni protesti bili, bili nedvomno tudi namerno spodbujani, niso bili samo spontani in bili so podpihovani tudi s sovraštvom in nasiljem, da bi se lahko na ministra tudi v temu primeru pokazalo s prstom, češ da policija, ki je pod njegovo pristojnostjo, napada tudi nedolžne in mirne protestnike. Vendar se računica nekaterih, hvala bogu, ki delujejo iz ozadja, tokrat ni izšla.

Policija je svoje delo nedvomno odigrala profesionalno, strokovno in učinkovito. Predvsem pa je policija svoje delo opravila v skladu s 3. in 30. členom zakona o policiji iz katerih jasno izhaja, da je policija dolžna varovati življenja in lastnino, obenem pa seveda upoštevati ustavo in zakone, vezane tako na vprašanje in varovanje človekovih pravic kot temeljnih svoboščin.

Prva želja, da se ministra Gorenaka interpelira, je s strani gospe Kociprove prišla že čisto na začetku mandata, lahko bi celo rekli, še preden je minister sploh postal minister. Tožilstvo, ki je iz pravosodnega ministrstva prešlo pod okrilje ministrstva za notranje zadeve, to dejstvo, ki se je zgodilo, vam je povsem spodneslo tla pod nogami, saj ste prenos povezovali zgolj s politiko, ne pa tudi z učinkovitostjo tožilstva, zaradi česar imamo danes tudi takšno nasprotovanje ljudi, ker tožilstvo ni bilo učinkovito.

Strah, da bo minister Gorenak imel vpliv na tožilstvo, čeprav je to seveda totalna norost, vas je predvsem zaradi zaščite vašega predsednika, ki ga sumijo več kaznivih dejanj iz področja gospodarske kriminalitete, je že takrat vodil v interpelacijo ministra.

Ko ste ugotovili, da nimate dovolj argumentov, da bi dejansko napisali in spisali interpelacijo proti ministru Gorenaku, ste iskali in iskali naprej. In tudi našli. Izgubljeni  podpisi, kjer se je očitno dogajalo marsikaj, lahko rečemo predvsem na strani Državnega zbora ter protesti, so vam nedvomno vlili novo upanje, da je ministra vendarle moč interpelirati.

Interpelacijo ste vložili, ker vam je več do političnega obračunavanja, kot je dejal minister v uvodu, več vam je do rušenja vlade v celoti za vsako ceno, v sicer že tako zaostrenih razmerah v državi, kot pa do konstruktivnega delovanja v korist državljank in državljanov. Zakaj tako? Vam je predvsem za oblast – to je ključna točka vašega programa.

Vsi se strinjamo v tem, da je izginotje podpisov pod referendumsko pobudo presedan brez primere za demokracijo. Nedvomno, tu ni nikakršne dileme, kajti prav jasno izražena volja ljudi pod zahtevo za referendum, je ena od bistvenih sestavin demokratičnosti, ki ne bi smela biti nikoli in nikdar odvzeta, kakorkoli omejevana ali zlorabljena.

Ali je v tem primeru prišlo do zlorabe ali samo do malomarnosti tistih, ki bi morali najskrbneje ravnati s takšnimi gradivi, inšpekcijski nadzor ni mogel ugotoviti.

Nedvomno pa bi lahko izvirni greh nastal tam, kjer se je zgodil prvi prevzem podpisov, to je v Državnem zboru. Kolega Tanko je pri stališču poslanske skupine že pojasnil mnoge dejavnike, ki kažejo prav na to, da bi se lahko krivda za izgubljene podpise prevesila na stran Državnega zbora, vendar se tudi o tej, pa četudi najverjetnejši krivdi ne želim izrekati, saj so vse preiskave pokazale, da pač ni mogoče ugotoviti, kdo je kriv za nastalo situacijo.

Minister Gorenak je v svoji uvodni obrazložitvi zelo natančno predstavil kronološki potek dogodkov, predvsem pa zelo argumentirano zavrnil vse očitke v interpelaciji. To je storil suvereno in prepričljivo, zato se ne morem znebiti občutka, da ste z določitvijo ministra, da je kriv oziroma odgovoren za te izgubljene podpise, želeli samo preusmeriti pozornost zaradi fiaska, ki ste ga imeli z vašimi podpisi, ki niso bili  originalni pod zahtevo o slabi banki. Ali imamo prav tisti, ki to trdimo že ves čas, bo, upam, jasno takoj, ko bodo preiskovalni organi zaključili svoje delo.

Strinjam se z gospo Kociper, da je nedvomno prav, da bi za nastalo situacijo našli krivca, ki bi moral potem prevzeti tudi odgovornost. S tem se strinja tudi interpelirani minister Gorenak. Nenazadnje je prav minister Gorenak bil tisti, ki je dejal, da bo prevzel vso odgovornost, če se izkaže, da je bila napaka kakorkoli storjena na Ministrstvu za notranje zadeve, in bo takoj odstopil. Takšnih besed iz ust generalne sekretarke Državnega zbora ali pa, če želite, predsednika Državnega zbora, nismo slišali. Zatrjevala sta, da Državni zbor ni storil nobene napake in da je treba prej napako iskati na Ministrstvu za notranje zadeve.

Seveda se je treba vprašati, komu je pravzaprav najbolj v interesu, da minister Gorenak danes pade. Nedvomno je lahko to v interesu tistih, ki se bojijo za posledice zaradi storjenih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. In ti ne prihajajo iz vrst navadnih državljanov, ki protestirajo zunaj že več tednov, temveč prihajajo iz najvišjih strankarskih vrhov.

Popolnoma nesprejemljivo je, da na podlagi vseh zbranih dejstev predlagatelji interpelacije tako objektivno kot subjektivno krivdo za nastali položaj pripisujete izključno ministru. Lahko bi rekla, da se greste nekakšen lov na čarovnice. Minister Gorenak je bil z vaše strani določen, da bo kriv, in to še preden se je vse skupaj sploh zgodilo. Da bo notranji minister nečesa kriv, ste vedeli že ob njegovem imenovanju. Če ne bo storil ničesar, za kar bi lahko upravičeno zahtevali njegov odstop, si je treba pač nekaj izmisliti ali celo zrežirati. Ne pozabite namreč, da 36 listov s podpisi še vedno nihče ni našel. Od tod naprej pa domišljija in teorija zarote ne poznata meja. Interpelacije ne bom podprla.