Povrnimo mladim ljubezen do zemlje

Slovensko kmetijstvo se je v današnjem času znašlo v nezavidljivem položaju. Razpeto med evropske smernice ter potrebe in tegobe malega kmeta, je slovenska kmetijska politika nujno potrebna sprememb. V nedeljo, 27. avgusta, je tradicionalni mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA v Gornji Radgoni s tem namenom gostil državljanski forum na temo Slovensko kmetijstvo v Evropi prihodnosti.

Skupna evropska kmetijska politika je ena najstarejših skupnih politik Evropske unije, vendar pa je danes vedno več govora o samooskrbi in samozadostnosti posameznih držav znotraj Unije. Kakšne so skupne strategije razvoja slovenskega in evropskega kmetijstva in kaj bi bilo potrebno na tem področju v Sloveniji zares storiti, je bila tema srečanja, ki so se ga kot osrednji gosti udeležili štirje strokovnjaki s tega področja. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, članica Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v Evropskem parlamentu, Igor Hrovatič, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Anton Komat, ekolog in publicist in Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije.

Kriza slovenskega kmeta je očitna. V zadnjih desetih letih je v Sloveniji propadlo ogromno število malih kmetij. Zofija Mazej Kukovič je izpostavila: »Kljub temu, da ima Evropska unija že od nekdaj skupno agrarno politiko, je bil žal na tem področju v Sloveniji kar nekaj desetletni premor. Danes daje Evropa na kmetijstvo ogromen poudarek, a potrebno se je zavedati, da se stvari težko spremenijo čez noč.« 

Razlogi za množičen propad slovenskih malih kmetov ležijo predvsem v uvozu cenejših produktov iz tujih držav, meni Anton Komat, pri tem pa se postavlja vprašanje, v kolikšni meri slovenski potrošnik sploh še ceni kmetijske proizvode domačega porekla. »Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo se naši potrošniki srečujejo z večjo izbiro proizvodov. Vendar pa v zadnjem času, predvsem zaradi kriz in večje osveščenosti tudi slovenski potrošnik vedno bolj ceni doma pridelano hrano,« odgovarja Igor Hrovatič. »Slovenski potrošnik je za domač proizvod pripravljen plačati več, vendar ne neskončno več,« še dodaja. Zavedati se moramo, da z uvozom hrane iz tujine izgubljamo svojo kulturno identiteto, kajti hrana je naša kultura.

Problem je tudi nekonkurenčnost slovenskega trga. Naša majhnost, klimatske razmere in razdrobljenost kmetijskih površin nam preprečujejo, da bi bili konkurenčni državam, kot sta Španija in Italija, ki so velike izvoznice sadja in zelenjave. Pomagati si moramo torej na drugačen način – na način, da slovenski potrošnik začne spoznavat vrednost doma pridelane hrane. Samooskrba postaja ključnega pomena, vendar pa je ta pri nas zaenkrat še precej nizka.

Rešitev je torej v samooskrbi in zavedanju, da je zdravo in urejeno kmetijstvo za državno gospodarstvo nujno potrebno. Pri tem Mazej Kukovičeva poudarja, da je poleg samooskrbe za smotrn razvoj potrebna tudi skupna evropska kmetijska politika. »Na evropski ravni so zelo aktualne spremembe na področju kmetijstva. Ravno za pridelavo hrane in usmerjenost v inovativne pristope je namenjenih kar 185 milijard evrov v naslednjem finančnem obdobju. Poleg tega prihajam parlamentu naproti tudi s svojimi  predlogi za izboljšanje slovenskega kmetijstva. Večjo pozornost naj se nameni preprečevanju propada manjših kmetij, omogočiti je potrebno obdelavo težje dostopnih hribovitih območij, v prihodnosti pa naj kmetijstvo in podeželje poveže z zdravstvenim turizmom.«
 
Tudi Boris Fras izpostavlja pomen povsem novih projektov: »Potrebno je omogočiti kolonizacijo praznih območij za tiste mlade ljudi, ki si želijo živeti drugače in pridelovati. Če ne bomo podpirali drugačnih in svežih projektov, bomo obtičali.«

Spremembe je najprej potrebno doseči v glavah ljudi, predvsem v glavah mlajših generacij, ki izgubljajo stik s podeželjem. »Danes med nami ni več zavesti, da je kmetijstvo nujno potrebo in da moramo tudi s svojimi lastnimi rokami poskrbeti zase. Kmetijstvo je v Sloveniji med mladimi žal izredno nepopularno. Moramo jim povrniti ljubezen do zemlje,« zaključi Mazej Kukovičeva.