Poučevanje slovenskega jezika slovenskih otrok na tujem
torek, 6. 10. 2009V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Mira Petka. Spoštovani,
konec poletja leta 2007 je Ministrstvo za šolstvo RS poslalo v Essen učiteljico slovenskega jezika, da bi v društvu Bled izvajala tečaje slovenskega jezika. Ker je Slovenija poskrbela za tečaj jezika v tem društvu, so nemške šolske oblasti zaradi pomanjkanja otrok, ki bi se v uradni šoli želeli učiti slovensko, v šolskem letu 2007/08 zaprle slovenski oddelek v Essnu, slovenski dopolnilni pouk v deželi Severno Porenje – Vestfalija pa je v pristojnosti nemških šolskih oblasti. Leto pozneje, to je oktobra 2008, se je na željo nekaterih staršev ponovno uradno odprl oddelek slovenskega dopolnilnega pouka pod nadzorom nemških šolskih oblasti. To pomeni, da ni bilo potrebe, da bi Slovenija plačevala dodatno učiteljico. In tudi v novem šolskem letu 2009/10 se v Essnu v nemški šoli GS am Wasserturm nadaljuje uradna slovenska dopolnilna šola. V tej uradni slovenski šoli že leta poučuje profesor Dušan Čegovnik, ki je tudi uradni učitelj in uslužbenec deželne vlade Severnega Porenja – Vestfalije. Piše in podpisuje uradna slovenska spričevala, katerih ocene vpišejo nemški razredniki v nemška spričevala in je izpraševalec na izpitih iz slovenščine kot tujega jezika na zaključku šolanja v 10. razredih nemških šol različnih nivojev v tej nemški zvezni deželi.
Ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča sprašujem:
1. Ali ni bolje, da se slovenski otroci na tujem učijo slovenskega jezika v uradnih šolah s slovenskimi učitelji, ki jih je pripravljena plačevati Nemčija in imajo predmet slovenščine vpisan v spričavalo, kot pa da Slovenija na domala isti lokaciji plačuje učiteljico za pouk slovenščine v slovenskem društvu?
2. Ali je to osamljeni primer ali pa se kaj podobnega dogaja še v kakšni drugi državi po svetu, kjer živijo Slovenci, in se izvaja dopolnilni slovenski pouk?