Potrebujemo učinkovitejše in transparentnejše upravljanje državnega premoženja

Poslanci in poslanke na današnji izredni seji, na pobudo poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije – krščanskih demokratov in Nepovezanih poslancev, obravnavajo priporočilo v zvezi z upravljanjem državnega premoženja. V imenu predlagatelja je spregovoril poslanec SDS mag. Marko Pogačnik.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi! V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, poslanski skupini Nove Slovenije in poslanski skupini Nepovezanih poslancev smo se odločili, da v proceduro državnega zbora vložimo sklic za izredno sejo državnega zbora na temo upravljanja z državnim premoženjem. V vseh treh poslanskih skupinah smo prepričani, da sedanje upravljanje državnega premoženja pod Vlado Mira Cerarja in pod okriljem ministra za finance dr. Dušana Mramorja bistveno odstopa od strategije upravljanja državnega premoženja.

Treba je tudi poudariti, da upravljanje državnega premoženja bistveno odstopa od vseh predvolilnih obljub, ki jih je dala največja koalicijska stranka Stranka modernega centra, in sicer etičnost, moralnost in transparentnost. V vseh treh poslanskih skupinah smo prepričani, da je Stranka modernega centra, ki vodi to vlado in je najbolj odgovorna, približno za 180 stopinj obrnila ploščo glede etičnosti, moralnosti in pa transparentnosti. V vseh treh poslanskih skupinah smo prepričani, da največjo odgovornost za upravljanje državnega premoženja nosi predsednik Vlade in finančni minister.

Kakšni so razlogi za menjavo vodstva SDH?

Vse skupaj se je začelo z menjavo vodstva Slovenskega državnega holdinga in do današnjega dne ne predsednik vlade ne minister za finance nista državnemu zboru in širši javnosti sporočila, kje so bili razlogi za menjavo vodstva Slovenskega državnega holdinga. Dejstvo je, da vlada ima legitimno pravico za zamenjavo vodstva nadzornih svetov v družbah, v katerih ima država večinski delež, oziroma v družbah, ki so pod okriljem SDH. Vendar pa glede na obljube pred volitvami in obljube, ki so bile dane ob sprejetju strategije upravljanja z državnim premoženjem, danes vse izgleda drugače.  Danes se kažejo predvsem tiste pomanjkljivosti, na katere smo v opozicijskih strankah opozarjali tako pri sprejemu strategije upravljanja državnega premoženja, kakor tudi pri spremembi in dopolnitvah Zakona o SDH.

V nadaljevanju bi izpostavil nekaj primerov, ki nazorno kažejo na kršitev in odstopanje tistega, kar je zapisano v strategiji z upravljanjem državnega premoženja. Vsi ti dogodki, ki so se zgodili, delujejo v škodo podjetij, ki so v državnem upravljanju, in predstavljajo potencialno nevarnost za oškodovanje davkoplačevalskega denarja. Nenazadnje se strinjamo s tem, da je vlada odgovorna za upravljanje državnega premoženja, absolutno pa se ne moremo strinjati, da je to državno premoženje premoženje vlade Mira Cerarja.

Menjavo vodstva SDH je izvedel nadzorni svet, ki pa ga je državnemu zboru predlagala vlada Mira Cerarja. Zato smo prepričani, da za vse odločitve nadzornega sveta SDH nosi odgovornost vlada, predsednik vlade Miro Cerar in poslanci vseh treh koalicijskih strank. Na seji Odbora za finance in monetarno politiko je prišlo do pomembnega razkritja, na kar smo opozarjali že pri imenovanju članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga. V opoziciji smo takrat opozarjali, da obstaja veliko tveganje, da mag. Barbara Smolnikar ne izpolnjuje pogojev za članico nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta SDH je na odboru za finance povedal, da se mora mag. Barbara Smolnikar pri odločitvah, ki so v povezavi z NLB izločiti. Dejstvo je, da smo mi na to zadevo opozarjali, kajti mag. Barbara Smolnikar je tudi predsednica uprave družbe, v kateri ima NLB 50% delež.

Sporna imena v nadzornem svetu NLB

Zaskrbljujoče je tudi imenovanje nadzornega sveta NLB, ki je bilo izvedeno na netransparenten način, še najbolj zaskrbljujoča pa so imena, ki jih je SDH potrdil v to družbo. Gre seveda za imena, ki so globoko povezana z zgodovino NLB, in večina predlaganih članov sedanjega nadzornega sveta je bila zaposlena v sistemu NLB. Predvsem so bili zaposleni v odvisnih in hčerinskih družbah in v strankah, zato obstaja veliko tveganje, da te osebe nosijo velik del odgovornosti za nastali položaj v NLB. Če se spomnimo, NLB smo morali sanirati davkoplačevalci s približno tremi milijardami evrov. Vsa ta imena, ki se pojavljajo, so za nas sporna. Dejstvo je tudi, da je seja odbora za finance razkrila, da nekateri izmed teh članov NS NLB sploh ne izpolnjujejo osnovnih kriterijev, ki jih je določila akreditacijska komisija SDH.

Sila nenavadna odločitev, ki si jo je privoščila vlada Mira Cerarja in ministrstvo za finance, je skupščinski sklep DUTB in sicer o prenosu terjatev Družbe Sava, d. d., na SDH, govorimo o terjatvah v višini 42 milijonov evrov. Na odboru za finance smo lahko prišli do spoznanja, da SDH ne ve, od kje bo dobil sredstva za nakup teh terjatev in nenazadnje nadzorni svet SDH na to temo sploh še ni razpravljal.

Prepričani smo, da gre tudi za zelo netransparentno združitev Factor banke in Probanke na DUTB. Dejansko je bila ta pridružitev opravljena brez resnih bilanc in revizije. Sprašujemo tako vlado kot ministrstvo za finance, zakaj so se za takšen korak odločili in zakaj DUTB potrebuje več kot sto novih ljudi.

Dejstvo je, da se odprodaja državnega premoženja, ki se izvaja pod sedanjo vlado Mira Cerarja, dogaja na netransparenten način in obstaja veliko tveganje, da kupci državnega premoženja, predvsem bi izpostavili dve družbi, Adrio Airways in Palomo, d. d., niso primerni. Dejstvo je, da se pod to vlado državno premoženje prodaja predvsem nekim finančnim skladom, ki družbe za nakup slovenskih podjetij ustanavljajo le nekaj dni pred podpisom pogodbe in prihajajo iz skoraj tako imenovanih davčnih oaz Cipra in Luksemburga.

Dvojna merila Mira Cerarja

Poudarili bi tudi, da ima vlada dvojna merila. Takrat, ko njim ustreza, sprejmejo neko odločitev v zvezi z odprodajo državnega premoženja, takrat ko pa nočejo prevzeti odgovornosti, pa pridejo pred javnostjo, češ da vlada Mira Cerarja s temi odločitvami nima nič. Tukaj bi izpostavili samo primer družbe Telekom, ko se vlada kot skupščina ni želela odločiti, ali je ponudba ustrezna ali ne. V drugem primeru pa je, recimo, vlada izdala priporočilo kapitalski družbi, da ne sprejme prevzemne ponudbe za prevzem Perutnine Ptuj.

Izpostavili bi še na negospodaren nakup delnic pozavarovalnice Sava s strani Republike Slovenije. Državni proračun je zato odštel več kot šest milijonov evrov. Prepričani smo, da je bil ta nakup nepotreben, in da bi ta sredstva v situaciji, v kateri danes Slovenija je, bilo verjetno bolj smiselno razporediti na nekatera druga področja, recimo ministrstvo za obrambo ali notranje zadeve.

Na seji odbora za finance je potekala kar razburljiva razprava, ko se tudi nekateri poslanci koalicije niso strinjali z imenovanjem članov nadzornega sveta NLB, vendar ko je prišlo do glasovanja, so ponovno glasovali v nasprotju s tistim, kar smo predlagali tri opozicijske stranke. Glede na dejstvo, da odbor za finance ni sprejel nobenega sklepa, bi tukaj poudaril, katere sklepe je smo predlagatelji predlagali. Državni zbor priporoča, da vlada kot skupščina SDH pri upravljanju državnega premoženja nemudoma neha odstopati od strategije upravljanja državnega premoženja; da državni zbor pričakuje od vlade, da v roku 30 dni od sprejetja tega sklepa v zakonodajni postopek vloži novo strategijo upravljanja državnega premoženja, ki bo zagotavljala učinkovitejše, transparentnejše upravljanje državnega premoženja in da bo ta strategija določala, kateri so kupci, ki so primerni za nakup slovenskih podjetij; vlada naj v 30 dneh ugotovi odgovornost organov upravljanja SDH za odločitve v primeru prodaje družb Adria Airways in Palome, da vlada ugotovi odgovornost nadzornega sveta SDH pri razrešitvi prejšnjega vodstva Slovenskega državnega holdinga in, da vlada ugotovi odgovornost nadzornega sveta in pa vodstva SDH pri imenovanju nadzornega sveta NLB.

Kot predlagatelji pričakujemo, glede na dejstvo, da se ministru za finance ni uspelo udeležiti matičnega delovnega telesa, da bo kot minister danes stvari pojasnil poslankam in poslancem državnega zbora ter širši slovenski javnosti, kaj se dogaja z državnim premoženjem in kakšna tveganja davkoplačevalci prevzemamo.