Potrebujemo soglasje za prihodnost

Dr. Bernad Brščič: “Zlato fiskalno pravilo pomeni, da na najvišji ravni priznamo pravila, ki jih pozna vsaka gospodinja – da ne moremo trošiti več, kot ustvarimo”. Na novinarski konferenci Inštituta dr. Jožeta Pučnika in Zbora za republiko z naslovom Kako naprej: izzivi politične jeseni so nastopili ekonomist dr. Bernad Brščič, docent za evropsko pravo dr. Matej Avbelj in publicist dr. Boštjan M. Turk.
 
Dr. Bernad Brščič iz Inštituta dr. Jožeta Pučnika je uvodoma spregovoril o razlogih in posledicah odložitve vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo na jesen. Dejstvo, “da določene politične stranke ne uvidijo zagatnosti javnofinančnega položaja in zlasti povezave vpisa zlatega fiskalnega pravila za reševanje te situacije”, ocenjuje kot neuspeh. Stanje slovenskih javnih financ je po njegovem mnenju skrajno zaskrbljujoče, še bolj pa ga skrbi dejstvo, da smo v celoti izgubili kredibilnost na mednarodnih finančnih trgih. “Zaradi pogubnega razbrzdanega obdobja 2008-2011 bi morala Slovenija vsako leto v obdobju 10 let izkazovati 1-milijardni proračunski presežek, zato da bi se stanje javnih financ ustavilo na primerljivi ravni iz leta 2008,” je prepričan dr. Brščič.

Ugotavlja, da se po tveganosti slovenski javni dolg umešča tik za španskega, zato moramo nujno spremeniti način vodenja fiskalne politike. Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) ocenjuje kot prvi korak k javnofinančni stabilizaciji, drugi korak pa mora biti vpis zlatega fiskalnega pravila v slovensko ustavo. “Slovenija se lahko ob nezaupanju kreditorjev že letošnjo jesen znajde na robu plačilne nesposobnosti,” je dejal dr. Brščič in pojasnil, da potem obstajata dva scenarija – razglasitev plačilne nesposobnosti, kar je nerealno, ali zaprosilo za evropsko pomoč. “Zlato fiskalno pravilo samo po sebi ne pomeni, da je konec naših težav, pomeni zgolj to, da na najvišji ravni priznamo pravila, ki jih pozna vsaka gospodinja – da ne moremo trošiti več, kot ustvarimo,” je poudaril.
 
Po njegovem mnenju je potrebno na izhodiščih ZUJF vztrajati za vsako ceno in kot pravi, so “spodkopavanja s strani civilne družbe, sindikatov, državnih in paradržavnih institucij in tudi koalicijskih partnerjev DeSUS-a in Državljanske liste popolnoma nesprejemljiva. To pomeni, da si vlada, ne samo sebi ampak predvsem državi, koplje javnofinančni grob”.
 
Dr. Matej Avbelj iz Zbora za republiko meni, da se bodo takoj v jeseni nad nas zgrnila tri pravna vprašanja: prvič, konstitucionalizacija zlatega fiskalnega pravila, drugič, presoja ZUJF pred Ustavnim sodiščem RS in tretjič, vprašanje ratifikacije pristopne pogodbe Hrvaške k Evropski uniji.
 
Nekateri od nasprotnikov zapisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo trdijo, da zlato fiskalno pravilo ni ustavna materija. Po prepričanju dr. Avblja to ne drži: “naša ustava ureja javne finance, zlato fiskalno pravilo se dotika javnih financ, torej je to tematika, ki popolnoma sodi v ustavo”.S podpisom fiskalnega pakta smo si po njegovih besedah naložili mednarodnopravno obveznost, da realiziramo zlato fiskalno pravilo bodisi v ustavi bodisi v rangu dokumenta, ki je enak ustavi, da zagotovimo dejansko, učinkovito, objektivno spoštovanje zlatega fiskalnega pravila. V javnosti so se pojavila stališča, da smo že s samo ratifikacijo mednarodne pogodbe našo obveznost iz zlatega fiskalnega pravila opravili. Kot pravi dr. Avbelj, tudi to ne drži: “Z ratifikacijo mednarodne pogodbe smo to zgolj prenesli v nacionalni pravni red. Mednarodna pogodba pa od nas zahteva pozitivne korake za realizacijo njenih ciljev”.V javnosti so se pojavila tudi stališča, da lahko obveznosti iz te pogodbe zapišemo tudi v posebne ustavne zakone, vendar kot pravi dr. Avbelj: “V Sloveniji imamo ustavo in zakone. Ustavni zakoni so tisti zakoni, s katerimi amandmiramo ustavo in so potemtakem akt ustavne narave. To pomeni, da lahko v Sloveniji, če želimo izpolniti obveznosti iz te mednarodne pogodbe, zlato pravilo zapišemo zgolj v ustavo”. Zapis zgolj v zakon po njegovem mnenju ne bo zadostoval, saj imamo uravnoteženost javnih financ že sedaj zapisano na raznoraznih krajih v raznoraznih zakonih, a je nismo spoštovali. “Zato je v smislu samoomejitve nujen zapis v ustavo, če menimo z zlatim fiskalnim pravilom resno,” je dejal.
 
Na argument, da zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo nima smisla, ker niso predvidene nobene sankcije, če pride do njegovega nespoštovanja, odgovarja, da sankcije so predvidene, in sicer v smislu ustavne obtožbe, ustavnopravne presoje, interpelacije, sankcij, ki jih predvideva pravo EU in nenazadnje sankcij, ki se nam bodo zgodile z vidika mednarodnih finančnih trgov.
“Če mislimo s svojimi mednarodnopravnimi obveznostmi resno, če želimo izpasti kredibilen partner do Evropske unije na podlagi spoštovanja prava EU, nam ne preostane veliko drugega kot to, da zlato fiskalno pravilo zapišemo v ustavo,” je poudaril dr. Avbelj in pojasnil: “S tem si ne bomo naložili preveč rigidne fiskalne politike, saj zlato fiskalno pravilo dopušča fleksibilnost odstopanja v primeru hujših ekonomskih kriz”. Prepričan je še, da  zlato fiskalno pravilno ni nikakršna obvoznica za neoliberalno politiko, uničenje socialne države in javnega sektorja.
 
V Sloveniji je po njegovem mnenju potrebno doseči več deregulacije in zagotoviti, da država vzpostavi javnofinančno pravičen sistem. “Napad v ustavnopravnem smislu na ZUJF se ni zgodil s strani tistih, ki so v tej družbi prikrajšani, nasprotno, napadajo ga določene nadpriviligirane frakcijske skupine in na pomoč so jim prišle tudi institucije države,” je bil jasen dr. Avbelj in pojasnil, da tudi varuhinja človekovih pravic v imenu teh ljudi vlaga ustavne pobude, medtem ko takrat, ko so se dejansko porajale potrebe, tega nismo zasledili. “Ustavno sodišče je pred težko odločitvijo, ali bo omogočilo reforme v družbi ali pa jih bo preprečilo,” je še dejal.
 
Glede vprašanja ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe je dejal, da se “v hrvaških časopisih izrazito krepi stampedo orkestrirane akcije prosti Sloveniji, ki da ponovno vzpostavlja blokado Hrvaško in je zgolj ona edina tista, ki bo Hrvaško ovirala na poti v EU”. Ob tem je apeliral na pristojne v vladi: “Nikar ne ponovimo zgodbe iz časa Pahorjeve vladavine, ko smo se enostransko in zelo rigidno postavili na stališče blokade Hrvaške. Primarno moramo vztrajati na pravilu mednarodnega prava pacta sunt servanda (prevod: mednarodne obveznosti je treba spoštovati). Če jih Hrvaška ne bo spoštovala, potem objektivno ne izpolnjuje pogojev za vstop v EU in na to mora Slovenija opozoriti”.
 
Publicist dr. Boštjan M. Turk iz Zbora za republiko je v duhu olimpijskih iger poudaril, da je sedaj čas, da se “sklenejo roke, ki so prej stale vsaka k sebi v sovraštvu” in dodal, da bi bilo prav, da bi v času, ko mora politika strniti vrste, potihnilo sovraštvo, ki smo ga dnevno deležni preko nekaterih delov medijskega prostora. “Slovenija se nahaja na prelomnici, ko bo treba narediti nekaj korakov v pravo smer, prvi prostor pa mora biti rezerviran za integralno soglasje vseh delov slovenske družbe – soglasje za prihodnost,” je sklenil.