Potrebujemo odločno in profesionalno zunanjo politiko v migrantski krizi

Stališče poslanske skupine SDS na današnji seji državnega zbora, na kateri govorijo o interpelaciji zoper zunanjega ministra Karla Erjavca, predstavil mag. Branko Grims.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani, vsem prav lep pozdrav.  Ko govorimo o interpelaciji govorimo o odgovornosti. Če vam še seže spomin tako daleč, boste verjeli, da je bila prav odgovornost beseda, poleg etike in morale, na osnovi katerega je bila izvoljena vlada dr. Mira Cerarja. In potem se je začelo. Ko pridemo danes do odgovornosti, ima ta vlada tukaj največje težave. Ta odgovornost se pri njej stopnjuje približno takole.  Ko nekdo ukrade paštetko, je takoj razrešen, če gre za elektroniko, lahko naprej opravlja svoje delo, če pa nezakonito vzame čez 40 tisoč evrov, pa polovico od tega vrne, torej nezakonito vzame čez 20 tisoč evrov, pa je razglašen za najboljšega in je pravzaprav dragocenost te vlade. Toliko o odgovornosti. Potem seveda ne čudi, če imate tudi danes očitno v koaliciji, skupaj s podaljški v kakšni stranki opozicije neznanske težave in kakšne hude logične probleme, ki se pokažejo približno tako.

Najprej se reče, zakaj niso očitki konkretizirani. In ko se omeni kakšno ime, ko gre za vprašanje klientelizma, se reče, ne, ne, o imenih pa ne smemo govoriti. To je bilo že malo prej, točno v tem prostoru. Ko se pove direktne očitke, ko ste rekli, da stvari niso konkretizirane, se reče, veste, to pa so osebne diskvalifikacije, tako pa ne bomo. In potem se posreči nekomu iz opozicije, da reče, ja, mi interpelacije nikakor ne bomo podprli, ministra pa ne podpiramo. Čakajte no, tukaj je potrebnih za razrešitev 46 glasov, to se pravi, kdor se vzdrži ali pa gre ven, objektivno podpira ministra in vladajočo koalicijo in vlado v celoti. In torej rešuje vladno zagato, pa naj to prodaja kakorkoli hoče.

N,o pa pojdimo zdaj do konkretnih problemov; poglejte, danes pravzaprav interpeliramo eno politiko in enega politika, konkretno ministra za zunanje zadeve, ki v nobeni normalni državi ne bi več sedel na temu stolčku potem, kar se je zgodilo lansko poletje. Vsi smo se strinjali, deset let ali še več, da je vprašanje dostopa do odprtega morja, vprašanje ureditve meje s Hrvaško za Slovenijo vitalnega pomena. In to se je zavozilo na celi črti. Ste rekli, kaj pa je tukaj gospod minister Erjavec kriv? Poglejte, po Zakonu o vladi je vsak minister objektivno odgovoren za vse, kar se dogaja na njegovem področju. V danem primeru pa gre še za nekaj več, gre tudi za subjektivno odgovornost.

Na službe se je hotelo z Ministrstva RS za zunanje zadeve zvrniti odgovornost za to dogajanje, ampak službe so opozorile vse vpletene, vse ki so šli in so imeli opravka z arbitražo, da so stalno prisluškovani s strani veliko služb, tajnih služb. In vsakdo, ki se ukvarja z mednarodno politiko ve, da je vsak takšen dogodek vedno prisluškovan, vsaj s strani velikih sil in seveda tistih, ki so neposredno vpleteni. Ampak, službe so tudi ponudile ministrstvu ustrezne aparature, ki bi onemogočale prisluhe pa je minister to zavrnil. Boste rekli, saj gospod Sekolec je po odprti liniji klical gospod Drenikovo. Ja, in gospa Drenikova mu je odgovorila, v tem je tudi njena krivda, ampak klical je javno. In kaj je zdaj problem? Če bi bila opremljena, tako kot bi v normalni državi morala biti, z ustreznimi protislušnimi aparati, potem bi verjetno gospa Drenikova pomislila, da je nekaj narobe, če bi jo gospod Sekolec klical po odprti liniji. Tako pa je pač klic sprejela in zgodilo se je, kar se je. S tem, da ta zgodba je zelo zanimiva in nikakor ni razčiščena, kajti kdor je poslušal tisto nakladanje gospoda Sekolca po telefonu, se ne more znebiti vtisa, da je on kar nadaljeval in kar tiščal v pogovor, ki ga je gospa Drenikova že hotela zaključiti.

Erjavec je odgovoren za največji zunanjepolitični debakel lanskega leta

In kaj to pomeni? To seveda pomeni, da je gospod Erjavec odgovoren za največji zunanjepolitični debakel lanskega leta. Če se lani tega ni odprlo takoj, zato ker se seveda ni hotelo pomagati Hrvaški, je to drugi problem. Problem, ki ostaja odprt, je vprašanje kazenske odgovornosti za tistega, ki je to zadevo neposredno povzročil. Kajti zelo težko je verjeti, da nekdo, ki je imel 20 let opravka z arbitražami, s tovrstnimi procesi ne bi vedel, da ga prisluškujejo ob tem, ko je bil na to še posebej opozorjen s strani služb. Očitno je šlo za zavestno malomarnost. Ali je bila ta pogojena s kakšno rdečo barvo pa je šlo za tovariško pomoč Milanoviću, ki je bila mimogrede neuspešna, ker danes je HDZ na oblasti, ali pa je šlo za kakšno zeleno barvo pa je nekdo od tega kaj dobil.

Dejstvo je, da za to obstaja tudi politična odgovornost, politična odgovornost, ki pa jo nosi minister, ki ni storil vsega, kar bi bil dolžan storiti za to, da se vnaprej čim bolj zmanjša možnost, da se kaj takšnega zgodi. Pa je ta dejanja opustil in opustitev dejanj bo za seboj potegnilo odgovornost.

Drugo, o čemer bi se morali pogovoriti, je vprašanje njegovega ravnanja ob sami arbitraži, ko ga je celo samo arbitražno sodišče opozorilo z uradnim dopisom za ministra, da naj za božjo voljo ne govori o teh stvareh, ker kot, citiram po spominu, s tem ne pripomore k namenu arbitraže. Da ima en zunanji minister tako malo takta, da se ne zaveda sam, da o enih stvareh ni pametno govoriti in pač v hlastanju za osebno promocijo postavi svoje interese nad interese države, ki jo predstavlja in zastopa, je nedržavniško, nedopustno, neodgovorno in že samo to bi moral biti zadosten razlog za razrešitev. Pa se v celotni koaliciji očitno s tem niste sposobni soočiti na resen način.

Preslišana opozorila o predpražniku Evrope

Kaj je problem zunanje politike v Sloveniji? Da imamo klovnovsko zunanjo politiko. To je interpelacija danes proti klovnovski zunanji politiki. Zunanja politika v današnjem mednarodnem prostoru je brezobzirna, profesionalna in odgovorna. In za nobeno drugo zunanjo politiko ni in ne more biti prostora in še najmanj je lahko prostora za naivnost. In tukaj pridemo do aktualne teme. Vprašanje migrantov. Spomnil bi, kakšne so bile izjave in kakšna je bila zunanja politika samo nekaj mesecev nazaj. Takrat, ko sem na nekaterih tiskovnih konferencah konec poletja, v začetku jeseni opozarjal, kaj se bo zgodilo. Nekatere sem dobesedno po dnevnih lahko napovedal. Ja takrat je bilo sporočilo zunanje politike, da ni nobenega problema. Vse je pod kontrolo, na vse smo pripravljeni, vse smo dogovorjeni.  Pa sem opozarjal, da gre zadeva tako daleč, da se bomo lahko zanašali samo sami nase. Treba se je vnaprej postaviti na pozicijo, ki onemogoči, da nekdo drug nekaj prevali na tvoja pleča. Ne sprejemati odgovornosti za celotno Evropo. Dobesedno sem uporabil izraz, naj Slovenija ne postane predpražnik Evrope. Ker se bo zgodil kanal, ko se ni hotelo slediti takrat višegrajski skupini oziroma konkretno Orbanu, postaviti ograjo, razglasiti blokado meje in cela zgodba bi se usmerila drugam. Tok migrantov bi se usmeril drugam.

Ampak ne, delalo se je drugače. To je bilo naivno. Preprosto povedano je bilo naivno. In zaradi tega ima Slovenija ogromno gospodarske in politične škode in problem je, da se ljudje danes ne počutijo več varni. Tukaj je šlo za neto škodo, ki se jo da ovrednotiti, 123 milijonov je v letošnjem proračunu namenjanjih samo za ilegalne migrante, ob enem je bil pa hkrati sprejet Zakon o izvrševanju proračuna, po katerem ne bo uskladitve za domače upokojence, ki bi po zakonu morala biti. Toliko o tem, kako ta vlada zagovarja interese domačih upokojencev. Po drugi strani je pa še mnogo hujše vse tisto, kar je posredna škoda tega procesa. Posredna škoda, ki se odraža v vsej škodi, ki nastaja. Samo na vlakih, na železnici je bilo za 10 do 15 milijonov škode pa se govori, da je bilo vsega skupaj do zdaj 23 milijonov stroškov.

In poleg tega je seveda tu vsa tista posredna škoda, ki je najtežje merljiva pa je najbolj usodna. Slovenski gospodarstveniki ne investirajo, tako kot bi sicer, ker niso prepričani, kaj bo v tem razburkanem okolju, ljudje pa hranijo denar doma. Denar ne kroži in ekonomija zamira. In vse gospodarske napovedi za Slovenijo so bistveno slabše, kot so bile pred samo nekaj meseci. Del krivde za to brez dvoma nosi tudi zunanja politika. Še posebej zato, ker je bil gospod Erjavec dolgo časa koordinator tega procesa.

Spomnil bi, kako zaletava je včasih naša zunanja politika pod sedanjim ministrom. Dva meseca nazaj, smo v parlamentu predlagali v SDS, da bi se povezovali intenzivneje z Višegrajsko skupino. Potem je to postalo tudi uradna politika stranke, ste jo dobili v obliki točk, ki jih je dal predsednik Janez Janša, da bi se delalo linijo na meji med Grčijo in Makedonijo. Nič od tega se ni storilo. Ne boste verjeli, da samo dva meseca nazaj ste vi tukaj v tem parlamentu glasovali proti sodelovanju z Višegrajsko skupino. Danes pa se nastopa z njimi dol na makedonski meji, samo vsega izgubljenega časa, vse škode, zaradi tega, ker se ni hotelo pravočasno prisluhniti, se ne da povrniti. Potem pa se dogaja to, da se ideje, ki jih je pred meseci podala SDS, danes prodaja kot ideje sedanje vlade.

Mimogrede. Če diplomati govorijo o svojem šefu samo dobro, to pomeni, da so dobri diplomati, to ne pomeni, da je nujno šef dober. To samo pove, da ima Slovenija dobro in profesionalno diplomatsko mrežo, se pa v njej dogajajo stvari, ki se ne bi smele in tukaj se spet postavi tisto vprašanje odgovornosti. Eno je vprašanje o ministru, o čemer govorimo danes, drugo je vprašanje odgovornosti znotraj ministrstva. Tam so se dogajale stvari, ki bi se morale končati z določenim sankcioniranjem, od finančnih malverzacij, do kakšnega zaposlovanja. Vse to so seveda tudi razlogi za to, da bi morali vsi, ki bi spoštovali načelo odgovornosti, glasovati za razrešitev ministra, ampak že v isti sapi sami napovedujete, da tega ne boste storili. Če se ne spoštuje vprašanje odgovornosti na področju zunanje politike, potem je seveda to za Slovenijo zelo velik problem.

Zunanja politika ni samo to, da se hodi na okrog in se lepo nastopa in poskuša biti simpatičen in doma nabirati politične pike. Zunanja politika je odločno, profesionalno stalno zagovarjanje interesov svoje države na vseh področjih, in seveda, da so tiste poteze, ki jih država naredi, tudi kredibilne. Ena od takih potez, ki so v zadnjem času na področju zunanje politike, milo rečeno, nekredibilno je tudi vprašanje predlaganja kandidata za predsednika OZN.

Kot da imamo odnose samo z Rusijo

Lepo je, da imamo dobre odnose z Rusijo. V to se vlaga neverjetno veliko energije. Ampak gospe in gospodje, obstajata dve veliki sili in ena od teh velikih sil je tudi v združenih mednarodnih integracijah, povezavah, v katerih je tudi Slovenija in tej se reče ZDA in pridemo do neverjetne situacije, ko gledamo število obiskov, kolikokrat je bil recimo zunanji minister na obisku v ZDA in koliko so bili uspešni in kako visoko so segli. Kolikokrat je bil?

Pridemo do vprašanja, kakšen je odnos s strateškimi partnerji. Ene se stalno glorificira, vse drugo pa se vrže pod mizo in pozabi, da obstajajo. In se tam potem vleče poteze, ki so v škodo Slovenije. In te odločitve plačujemo vsi.  Če nisi kredibilen partner v neki integraciji, potem se to obrne proti tebi. Problem, ko govorimo o teh povezavah, je v tem, da vsaka od njih potegne za sabo tudi ekonomsko in siceršnje sodelovanje. Tukaj ne gre samo zato, da imamo dobre odnose ali pa mir. Daleč od tega. Zunanja politika ima neposredne posledice vedno in povsod tudi pri gospodarskem sodelovanju. In če pogledate, kaj se je dogajalo v zadnjih letih, boste videli, da ob vseh političnem in siceršnjem napovedovanju in prišepetavanju s strani medijev, kako smo usmerjeni na Balkan, se dejansko tukaj ni imelo nobene pametne pobude. In so nas Avstrijci in mnogi drugi že zdavnaj čisto izpodrinili.

Večkrat sem že opozoril na težavo, da Slovenija izpolnjuje vse tisto, kar si zaželi Nemčija, ne da bi pomislila, kaj bo to pomenilo kasneje, konkretno v primeru migrantske krize. Ne misliti, da vam bo nekdo na koncu izrazil zahvalo. Ne, na koncu bodo izstavili tiste migrante, ki jih oni ne bo hotel sprejeti. Slovenija je pa tako majhna, da jih ne bo mogla več nikamor poslati. Tu je bila tista naivnost in ta naivnost se točno v tem trenutku materializira v problemih in škodi za Slovenijo. Države, od koder so ti ljudje prišli, še Nemčije nočejo poslušati, da bi te ljudi sprejele nazaj, kako jih bo Slovenija prisilila? Odvisni smo od dobre volje. Dobra volja  pri naših sosedih je po navadi v tem, da sprejmejo tiste, ki jim jih dostavimo, potem jih pa zaustavijo za naslednjim ovinkom in jih pošljejo nazaj. In tega verjemite bo čim dalje več, razen če se v celoti ne posreči ta poskus, da se, kar smo predlagali v SDS, skupaj z Višegrajsko skupino vzpostavi nova črta, bistveno južneje od Slovenije in se tam tok migrantov zaustavi in da potem pač preprečimo, da bi nam kaj vračali in da sami dosledno spoštujemo mednarodno zakonodajo.

Ste opazili, da smo izrinjeni iz Schengena?

In potem pridemo še do zadnjega problema, ki je s tem še kako povezam. Ste opazili, da smo izrinjeni iz Schengena ali bo spet nekdo prišel sem gor pa bo rekel, Schengen ni noben problem, mi smo članica Schengena. Dejansko je Schengen je mrtev, in to ravno zaradi tega, kar je Slovenija počela v minulih mesecih. In to je spet odgovornost tudi zunanjega ministra. Kaj smo sedaj dobili – dobili smo ograjo na severni meji, dobili smo ogromno vojnih enot Avstrije na severni meji, dobili smo vojake na italijanski meji, Slovenija je na nek način obkoljena. Toliko o uspehih naše zunanje politike. Zaradi tega, ker je bila napačna politika že v osnovi, ker se je pristalo na položaj, da je Slovenija postala vrh balkanskega čepa, predpražnik za Evropo, preko katerega se je zdaj zlilo pol milijona migrantov. Pri tem se je naredilo strašno napako, da se ni spoštovalo schengenskih predpisov, za kar je, mimogrede, odgovorna ministrica Györköševa,

 Ampak, za ta generalni položaj, ki se dotika mednarodnega, je pa še kako soodgovoren oziroma odgovoren tudi minister za zunanje zadeve. Danes vsa gospodarska združenja, vsi podjetniki opozarjajo, kakšna strašna škoda bo že samo zaradi tega, ker ni več prostih prehodov, ker se izgublja čas, ker se dogajajo neki postopki. In če se bodo zadeve še naprej zaostrovale, in žal gredo stvari v tej smeri, bo to čedalje huje in čedalje večje. In za to bi moral vendar nekdo odgovarjati. Pa se ne zgodi nič. Naravnost neverjetno je, da se eno interpelacijo lahko argumentira na toliko točkah, od katerih bi vsaka morala zadoščati za razrešitev ministra. Ampak koalicija zgolj rešuje samo sebe, ker so stolčki pomembnejši od nacionalnega interesa, ker so stolčki pomembnejši od blaginje ljudi. To je pa državniško in odgovornost po načelih Cerarjeve Vlade.

S tem sem začel in s tem bom danes tudi končal – pri tisti odgovornosti, ki jo je mogoče opredeliti v enem stavku. Pri Cerarjevi vladi, ko gre za vprašanje paštetke, si takoj razrešen, ko gre za elektroniko, delaš naprej, ko vzameš 40.000 evrov, pa jih 20.000 vrneš, si najboljši na svetu ali pa vsaj v Evropi, in če narediš katastrofalne napake na področju zunanje politike, ki jih bodo plačevale še naslednje generacije, zaradi Ljubljanske banke, zaradi napačnega položaja Slovenije, ko gre za migrantsko krizo, zaradi podcenjevanja migrantske krize, zaradi napačnega, samo enostranskega povezovanja Slovenije v tem silno zahtevnem obdobju, si pa lahko še naprej minister. V SDS tej politiki pravimo ne in glasovali bomo za razrešitev gospoda Karla Erjavca.