Potrebujemo jasne in takojšnje ukrepe glede strukturnega primanjkljaja
četrtek, 17. 3. 2016Več kot očitno je, da Vlada RS glede strukturnega primanjkljaja deluje obratno kot določajo ustava, zakon o fiskalnem pravilu in zaveze, ki jih je država dala Evropski uniji.
Predsednik Komisije za nadzor javnih financ mag. Andrej Šircelj je za danes sklical sejo komisije, na kateri bodo člani in članice spregovorili o vladnem neuresničevanju zavez o fiskalni politiki. Po zasedanju finančnih ministrov držav evroskupine, ki je potekalo 7. marca 2016, je namreč predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem sporočil, da je Slovenija zdrsnila v skupino držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti z zahtevami Pakta za stabilnost in rast oziroma evropskimi proračunskimi pravili, zato mora storiti več za spoštovanje evropskih proračunskih pravil. Načrt in zahteva v Paktu za stabilnost in razvoj, ki ga je pripravila Vlada RS, predpostavljata, da se strukturni primanjkljaj vsako leto zmanjša za 0,6%. To pomeni, da bi moral strukturni primanjkljaj konec leta 2016 znašati 1,6% BDP, leta 2017 1,0% BDP, v letu 2018 pa 0,4% BDP. Po napovedih evroskupine pa bo strukturni primanjkljaj za leto 2017 znašal 2,8 % BDP. Razlika je torej 1,8% BDP. Primanjkljaj sedaj znaša 830 milijonov in bi se moral v letu 2016 zmanjšati za 230 milijonov, enako v letu 2017 in v letu 2018. Prognoza evroskupine pa je, da bo primanjkljaj Slovenije v letu 2017 znašal več kot milijardo evrov.
Več kot očitno torej je, da vlada Mira Cerarja ne sledi lastnim zavezam, ki jih je dala glede proračuna in glede fiskalnega pravila, prav tako pa je glede na navedene ocene evroskupine očitno, da vlada ne upošteva ustave, zakona o fiskalnem pravilu in zavez nasproti Evropski uniji. Različni izgovori ministra za finance, da je prognoza evroskupine povezana s stroški migracij ter različno metodologijo, so brezpredmetni in zavajajoči. Namreč v proračunu za leto 2016 je bila na podlagi posebnega amandmaja sprejeta rešitev, da se v proračunu za migracije zagotovi dodatnih 123 milijonov evrov. Prav tako je tudi metodologija Evropske unije glede izračunavanja strukturnega primanjkljaja jasna, transparentna in vnaprej znana.
Po mnenju predsednika Komisije za nadzor javnih finance mag. Andreja Širclja mora minister za finance glede na situacijo čim prej sprejeti ukrepe, kjer bo jasno in natančno razvidno, kako zagotoviti strukturni primanjkljaj, ki bo v skladu z ustavo in v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu. Ti ukrepi bi sicer morali biti predstavljeni že s samim proračunom za leti 2016 in 2017.
Na sejo, na kateri bi spregovorili o neuresničevanju zavez glede fiskalne politike, je predsednik komisije mag. Šircelj vabil:
– dr. Miro Cerar, predsednik Vlade
– dr. Dušan Mramor, minister za finance
– Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča
– Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije
– mag. Boštjan Vasle, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj
– Vlada RS
– Ministrstvo za finance
– Računsko sodišče
– Komisija za preprečevanje korupcije
– Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
Vabljeni k spremljanju na TV Slovenija 3.
Foto: arhiv DZ.
