Imamo vrednotne temelje, imamo izkušnje, imamo pogum, dokazali smo se, imamo strokovni svet, ki lahko jutri začne dobro voditi državo, in v tem trenutku je Slovenska demokratska stranka edina resna praktična alternativa temu stanju, ki ga imamo v Sloveniji, s katerim 70 % ljudi ni zadovoljnih.
V nadaljevanju objavljamo nagovor predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše, ki ga je imel na slavnostni akademiji stranke, ki je potekala v Mariboru. Nagovor ni avtoriziran.
Spoštovani prijatelji, prej, ko je na tem ekranu za mano bila prikazana množica naših zvestih članic in članov, ki so se od nas poslovili, odkar smo obhajali našo zadnjo obletnico, so mi prihajale solze v oči, tako kot že ob podobnih prikazih v prejšnjih obletnicah. Izgubili smo številne predane članice in člane, ki so zaslužni za to, da je Slovenska demokratska stranka danes najbolj uspešen politični projekt v zgodovini samostojne Slovenije. Danes tisti, ki so odšli in tisti, ki se borimo naprej, smo v teh petintridesetih letih ustvarili stranko, ki je edina parlamentarna stranka, stranka v slovenskem parlamentu tudi danes, ki ima več kot deset poslancev in ki je starejša od enega mandata. Ta slika ni značilna za utrjene demokracije in Slovenija še ni tam. Je pa ravno s tem, kar predstavlja Slovenska demokratska stranka, na dobri poti, da tja tudi pridemo.
Prej, ko sem prihajal sem, sem dobil še eno sporočilo enega od ustanoviteljev, ene od naših predhodnic, Socialdemokratske zveze Slovenije, gospoda Matjaža Šinkovca, ki je bolan in se opravičuje. On je mimogrede tudi avtor besede Demos, eden od začetnikov tega našega gibanja pred petintridesetimi leti, in je napisal, pozdravite vse, ki bodo tam. Stranki sem zvest petintrideset let in ostajam ji še bolj zvest, kot sem bil takrat, ko smo jo ustanavljali. Tako da, Matjaž, čim prej okrevaj.
Ko smo oblikovali koalicijo Demos, tam pred 35 leti je bilo v njej najprej pet, na koncu sedem članic. Danes od te množice, tega števila, dejansko obstaja samo še Slovenska demokratska stranka in nekaj zametkov je še po nekateri drugih strankah. Na žalost niso vse parlamentarne. Na tej točki se vprašamo, kako je možno zdaj, kaj je tisto, kar je poleg napora in tudi žrtev, pa tudi veselja, in dobre volje, ki so ga tisoči, deset tisoči članic in članov v to naše delo prispevali k temu, da je temu tako, da Slovenska demokratska stranka predstavlja najuspešnejši politični projekt v zgodovini samostojne Slovenije. To spoštovani je dejstvo, da v Slovenski demokratski stranki ne delamo tistega, kar je všečno, ampak tisto, kar je prav. In v slovenski pa tudi evropski in svetovni politiki je to ključna ločnica. Ključna ločnica med dnevno politiko in med državništvom. Ključna ločnica med tem, ali misliš tudi na peto generacijo svojih potomcev ali zgolj na lastne koristi. Delati všečno je marsikdaj nagrajeno, tudi ko se gre na volitve. Delati tisto, kar je prav in to je bilo v tem prikazu, ki smo ga prej videli iz naše zgodovine lepo razvidno, pa ni vedno takoj nagrajeno. Omogoča pa, da stojiš in obstaneš. In Slovenska demokratska stranka je stala in obstala in zato danes v takem številu veseljem obhajamo naš petintrideseti rojstni dan.
Ta naša današnja akademija je nekaj posebnega. Ni posvečena samo petintrideseti obletnici oziroma rojstnemu dnevu. V zaključku bo to tudi predstavitev liste kandidatk in kandidatov za volitve v Evropski parlament. Danes je Svet malo preden smo se zbrali v tej dvorani, tukaj v sosednji dvorani skoraj soglasno potrdil listo devetih odličnih kandidatk in kandidatov za evropski parlament in na koncu nas bodo tudi oni nagovorili. Zato bom to temo v tem svojem nastopu malo spustil, je pa zaključek te akademije posvečen prvi preizkušnji po zadnjih državnozborskih volitvah, ko bo slovensko volilno telo, ko bo slovenski človek, ki ima volilno pravico, spet lahko odločal na volitvah. Bo to sicer za volitve za Evropski parlament, ampak hkrati je to tehtnica, ki bo v polčasu, ki je bil verjetno daleč daljši od svojega nadaljevanja, pokazala kakšna je legitimnost tistih, ki imajo škarje in platno v rokah.
Svečani trenutki, kot je praznovanje rojstnega dne seveda niso primeren trenutek, da govorimo čisto o vsem, kar se dogaja v slovenski politiki, ampak mimo tega vseeno popolnoma ne moremo. Ravno danes sem bral na spletu infografike, kjer se aktualna slovenska vlada hvali, kaj so vse naredili in kako izpolnjuje koalicijsko pogodbo. Pač odprem to, imam sicer tukaj na telefonu, samo, če vam pokažem, ne boste videli, ker je premajhno, je pa to na portalu Vlade, odprem prvo infografiko in tam so našteti štirje veliki uspehi. Prvi je podiramo ograjo na meji, drugi vračamo kazni oziroma globe tistim, ki so širili virus v času epidemije, mislim silno lepo sporočilo za pravno državo, no in potem na tretjem mestu, depolitizirali smo Radiotelevizijo Slovenijo. In potem še naprej. Ne, tistih štiriindvajset krav, ki so jih tudi depolitizirali sicer ni omenjenih, ampak mogoče nisem vsega prebral. Zdaj, ko človek to bere, se vpraša dejansko kje smo. Ob tem, ko statistika kaže, da je Slovenija zabeležila konec lanskega leta praktično največji padec industrijske proizvodnje v Evropi. Ob tem, ko javni sektor razpada in ni dneva, ko ne bi še kak sindikat, čeprav ko gre za sindikate javnega sektorja, je zelo verjetno to prej volilno telo sedanje koalicije kot obratno, ampak skoraj ni dneva, da ne bi nekdo napovedal nove stavke. Potem pa imamo predsednika Vlade, ki gre na Munchensko varnostno konferenco in pravi, da bo rešil konflikt v Gazi. Mogoče bi začeli pri stavki zdravnikov. To bi bil večji uspeh.
Zdaj, mimogrede, tudi jaz sem prišel pred nekaj urami iz Munchna, ker poteka ta varnostna konferenca, kjer je zbrano veliko ljudi, ki razpravljajo o aktualnih varnostnih izzivih sveta in Evrope ter tudi naše regije in lahko samo rečem, da časi, ki se slikajo pred nami, niso ravno brez viharjev in razburkanega morja. Se pravi, v naslednjih mesecih in letih zelo težko pričakujemo, da bo zunanje okolje postalo bistveno bolj ugodno, kot je, prej obratno. Hkrati pa gledamo, kaj se dogaja doma in se sprašujemo, kje smo, kam gremo in kaj storiti zato, da bo šla Slovenija v smer, za katero smo glasovali na plebiscitu pred štiriintridesetimi leti.
Prva stvar, ki jo potrebujemo, je ena taka glasna budnica. Zdaj to budnico bomo organizirali na prvi pomladni dan letošnjega leta 21. marca, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Torej tja vabimo vse ljudi dobre volje, ki jim je mar za prihodnost Slovenije. Da se ne bo dogajalo to, kar se zdaj dogaja, da se ne bomo morali spet v parlamentu upirati poskusom, da se uvede skupna jedra, da slovenski jezik postaja drugorazredni kot nekoč, kot so to nekoč poskušali, pa jim ni uspelo. In da enostavno plujemo po nekem ne še toliko, ampak vseeno že dovolj razburkanem morju in na tej barki enostavno ni kompasa. Zato je ta budnica pomembna.
Zdaj, naslednja takšna bo 9. junija, ko bodo volitve v Evropski parlament. Kot je bilo rečeno že prej, je Slovenska demokratska stranka najbolj uspešen politični projekt v zgodovini Slovenije, kar pomeni, da ima tudi temu primerno odgovornost za prihodnost. Zdaj, ko gledamo v naslednjih petintrideset let in v to, kje je Slovenija danes je in kje si želimo, da bi bila, je seveda potrebno pogledati tudi, kakšna je politična slika v Sloveniji. Zdaj, če berete ali pa če spremljate slovenske medije, tam piše vse živo. Pa veliko je nakladanja, delitve na levo in desno, sodelovanje je izključevanje in tako dalje. Prva stvar, ki jo je treba vedeti ob tem je, da veliko stvari, tako kot so zapisane, pomeni ravno obratno od tega, kar piše. Tudi nekatera imena so, bom rekel, čista manipulacija. Kot že nekoč in kot je pač ena od klasičnih pristopov kulturnega marksizma. Če govorijo o svobodi, potem zastrižite z ušesi. Če govorijo, da so glas ljudstva, se vprašajte, kdo jim je dal ta glas, vsak med nami ima en glas in vsak med nami je en glas ljudstva. Tisti, ki pa zastopa ljudstvo, je pa ta, ki je na volitvah dobil toliko in toliko glasov od tega ljudstva. Temu se reče demokracija. Temu, da se nekdo sam proglasi za glas ljudstva pa se reče vladavina neizvoljenih in vladavina neizvoljenih je samo še korak do diktature. Vedno se je tako začelo in zaradi tega je treba biti pozoren.
In spoštovani, gledano zelo konkretno, slovenska politika ni deljena na neko klasično levico in na desnico. V slovenski politiki imate dejansko neki konglomerat tranzicijske levice, ki vedno na volitvah skuša zmagati na negativnem programu, ne z nečim, kar ponujajo, da se bo naredilo, pa kar bilo treba spremeniti, razen mislim, če damo oklepaj to trideset dni do specialista v Sloveniji, bomo imeli osebnega zdravnika že jutri in tako naprej, a to so prazne obljube, ampak večinoma nastopijo z negativnim programom. V zadnjih mandatih proti nam, a ne nekoga premagati na, bom rekel, klasični negativni paradigmi, težava se pa začne potem, ko pač dobijo večino na volitvah. Takrat pa to ni dovolj. Takrat je pa treba imeti znanje, izkušnje, pogum, potrpežljivost, marljivost, povezovalnost. Dejansko tega zdaj, če gledamo, vse te njihove mandate od leta 2009, pač v času vlad tranzicijske levice, nikoli ni bilo. Na žalost obstaja neka rdeča nit tega negativnega izključevalnega nastopa na volitvah, ki ima korenine tam 200 let skoraj nazaj v Markxovi teoriji, ki jo lahko strnemo v en stavek, ki se glasi: »sovraži tistega, ki je boljši od tebe«. Na tej negativni paradigmi se v Sloveniji zadnje mandate vzpostavlja levi politični pol, tudi zmaga na volitvah. S pomočjo vse mogoče podpore, potem ko pa se prevzame odgovornost za vodenje države, pa se to zruši. Vsakič gre spirala nižje in to kar imamo zdaj, mislim, težko najdemo ime, da bi to poimenovali.
Zdaj na drugi strani je demokratski pol, bom rekel demokratični ali demokratski. Ne lastimo si samo mi tega imena, ampak ta pol ima korenine v vrednotah slovenske osamosvojitve. Se pravi vrednotni temelj, ki je zgrajen na skali, ne na pesku, korenine v času, ki je Slovence združil, v času, ko imamo empirični dokaz, da smo bili kot narod enotni. Ta pol ima izkušnje tudi iz težkih časov. Prej ste v prispevku videli na kratko, da smo prevzemali odgovornost tudi takrat, ko bi bilo lažje počakati v senci pa kolesariti in protestirati. Ampak nismo rekli »stranka je prva«, rekli smo »Slovenija«. Prvo smo plačali politično ceno. Smo plačali politično ceno dvakrat.
Po takšni žrtvi nismo takoj sestavili vlade, ampak je krog prišel, je kazalec prišel krog naokrog in spet smo bili tu še močnejši in tako bo tudi naslednjič. No, in ta demokratični zaradi negativnega pristopa, zaradi vsega tega, kar iz tega izvira, tudi v smislu kadrovske selekcije, negativne kadrovske selekcije na levem polu. V tem trenutku pa lahko iščete z lučjo pri belem dnevu pa ne obstajajo kapacitete iz katerih se da sestaviti ekipa, ki je sposobna odgovorno in dobro voditi Vlado oziroma izvršilno oblast v državi. Zdaj, če bi jo imeli, bi jo verjetno že predstavili, ker v Državnem zboru imajo seveda več kot zadostno večino.
Na drugi strani Slovenska demokratska stranka vse to ima. Imamo vrednotne temelje, imamo izkušnje, imamo pogum, dokazali smo se, imamo strokovni svet, ki lahko jutri začne dobro voditi državo, in v tem trenutku je Slovenska demokratska stranka edina resna praktična alternativa temu stanju, ki ga imamo v Sloveniji, s katerim sedemdeset procentov ljudi ni zadovoljnih. Zdaj, iz naše zgodovine smo se naučili, da vedno ko rastemo, seveda rastejo tudi poskusi, da se nas tako ali drugače onemogoči. Ampak mi ne spadamo, bom rekel, v tisto skupino političnih ljudi, ki ni nič pozabila, ker se to ni nič naučila. Mi nismo veliko pozabili, smo se pa veliko naučili in zaradi tega nismo več naivni.
Devetega junija bo prvi tak preizkus. Do takrat boste na slovenskem političnem prizorišču doživeli še marsikaj. Ne biti presenečen, tudi ne preveč uživati, ker vedite, to, kar se zdaj ruši, bo nekoč treba graditi nazaj in to niso enostavne stvari, še posebej ne v specifiki slovenskega političnega prostora. Ko gledate ankete, ste verjetno zadovoljni. Jaz pa vam pravim, bitka za vsak glas na volitvah za Evropski parlament se šele začenja. Nič še ni odločeno, še nihče ni zmagal preko anket. Torej vabim vas, da tako kot doslej v teh naporih aktivno sodelujemo in 9. junija bo Slovenska demokratska stranka ponovno, petič zapored slavila zmago na volitvah v Evropski parlament. Kot že rečeno, več o tem s strani naših kandidatk in kandidatov kasneje. Zdaj pa vam vsem skupaj želim lep večer, hvala vsem, ki ste pripravili čudovit kulturni program na tej akademiji, hvala vsem za petintrideset let zvestobe Sloveniji. Naj živi Slovenska demokratska stranka, Bog živi Slovenijo.
