Potrebujemo dogovor, kakšen varnostno-obrambni sistem si želimo v prihodnje

Na pobudo poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije – krščanskih demokratov bodo poslanke in poslanci na izredni seji 5. maja razpravljali o priporočilu Vladi Republike Slovenije v zvezi s stanjem v slovenski vojski. Na današnjem zasedanju pa so poslanci in poslanke podprli tudi predlog obeh poslanskih skupin, da mnenje glede stanja v Slovenski vojski na izredni seji poda tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

V nadaljevanju objavljamo neavtorizirana magnetograma poslanca Žana Mahniča, ki je podal stališče v imenu predlagatelja in stališče poslanske skupine.

ŽAN MAHNIČ: Dve leti bo minilo od ruske aneksacije Krima. Dve leti bo minilo, odkar se je geopolitična in posledično tudi varnostna situacija v svetu močno spremenila. Ruski pritisk, nestabilen bližnji vzhod in jug Afrike, kjer lahko najdemo le peščico držav, v katerih se ne odvijajo oboroženi ali drugi konflikti, narekujejo potrebo po razmisleku, kakšno varnost si želimo, kakšne pravice bomo nudili našim državljankam in državljanom ter kako bomo organizirali naše oborožene in druge sile, ki so primerne za posredovanje v konfliktih. Vse to narekuje potrebo po razpravi in resen razmislek o tem, kako bomo v prihodnosti zmožni ubraniti naše vrednote, če želite tudi našo suverenost.

Pritiski na naše meje so se v zadnjih mesecih stopnjevali. Vsi ti konflikti povzročajo pritisk s strani migrantov. Ker ni videti, da bi se situacija izboljšala, vemo pa, kakšno je stanje v našem obrambnem in varnostnem sistemu, smo v Slovenski demokratski stranki skupaj z Novo Slovenijo predlagali, da opravimo o tem razpravo in k tej razpravi povabimo tudi poveljnika obrambnih sil Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja. Razlog za takšen predlog je, ker v zadnjih mesecih spremljamo predvsem preko medijev podatke, ki so zaskrbljujoči. Podatke, v kakšnem stanju je Slovenska vojska, tisti organ v tej državi, ki naj bi s fizično silo obranil vse tri konstitutivne elemente te države: vlado, ljudstvo in ozemlje. Glede na to, da smo priča številnim negativnim podatkom, glede na to, da smo priča zadnjemu poročilu o stanju v Slovenski vojski, ki je prvič v zgodovini Republike Slovenije nezadostno, zmanjšujejo se vaje Slovenske vojske, namestnik načelnika generalštaba je dal intervju za enega od medijev, kjer je dejal, da praktično ni nabojev, imamo problem v sami strukturi, imamo problem s kadri, število vojakov se zmanjšuje. Pod vprašanjem je tudi, kako uspešna bo realizacija po 1500 pogodbenih pripadnikih, ki si jih želimo dobiti do konca leta 2016.

Daleč smo od zavez Nata in vsemu temu smo priča tudi zato, ker se je v zadnjih letih zmanjševalo sredstva za obrambo. Takrat ni nihče, žal, računal, da se bo situacija v svetu tako močno spremenila, da bomo prvič po osamosvojitvi na resni varnostni preizkušnji. Predsednik vlade je lansko leto generalnemu sekretarju Nata Stoltenbergu obljubil, da Slovenija ne bo več zmanjševala sredstev za obrambni proračun. Kljub temu so se sredstva leta 2016 zopet znižala. Pri tem je potrebno poudariti, da se pri Natu ne upoštevajo nominalna sredstva. Ta so se zvišala za 5 milijonov evrov, izključno zaradi tega, ker se je z Ministrstva RS za zunanje zadeve 5 milijonov preneslo na Ministrstvo za obrambo RS za plačevanje mednarodnih članarin, odnosno do BDP, kar je edini relevanten kriterij. V zvezi Nato pa se je naš proračun znižal, znižuje se tudi prihodnje leto in do leta 2018 ni pričakovati pozitivnih sprememb. To se pravi, ne upoštevamo tistih zavez, ki smo jih dali za Natu.

Ampak že dolgo ne gre več samo za Nato, gre za našo varnost. Vlada je sprejela srednjeročni obrambni program Republike Slovenije, ki ni nič kaj ambiciozen. Žal takšno stanje status quo agonijo samo še podaljšuje do leta 2020, saj je vlada v SOPR zapisala, da do leta 2018 ni pričakovati povišanja finančnih sredstev, kar odražata tudi proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017. Daleč smo tudi od glavne zaveze, ki smo jih dali Natu ob vključitvi, to je, da bomo vzpostavili srednjo bataljonsko bojno skupino.

Skratka, vse to so razlogi za razpravo in pa za priporočila, ki smo jih predlagali vladi, da še letos zagotovi 46 milijonov evrov, kot jih je predlagal načelnik generalštaba, da se pripravi strateški obrambni pregled, da se do leta 2018 vzpostavi srednja bataljonska bojna skupina in da se kriterije za vstop v vojsko zviša iz 25 na 27 let. Hvala lepa.

ŽAN MAHNIČ: V Slovenski demokratski stranki bomo ta predlog seveda podprli. Vse odkar je bil pred 12 leti spremenjen Zakon o obrambi, ta državni zbor še ni opravil neke širše in pa bolj resne razprave o stanju na obrambnem področju, o stanju v Slovenski vojski. Zato tudi ni bilo potrebe, če kdaj, pa je sedaj zadnji čas. Na Odboru za obrambo se o tem veliko pogovarjamo, vendar pa je to tema, ki zadeva celotni državni zbor. In ta seja, ki bo, naj ne bo seja v smislu obmetavanja, kdo je sredstva krčil in pa kdo jih sedaj ne da, ampak se pogovorimo o tem, kakšen obrambno-varnostni sistem si želimo in kje vidimo vojsko v prihodnje.

V zadnjem letu se je pojavilo veliko predlogov o izboljšavah, reformah ali nazadovanju Slovenske vojske, posebno imam v mislih rezervo, tukaj so se pojavili predlogi o ponovni vzpostavitvi nacionalnega naborniškega sistema, Teritorialne obrambe ali pa celo ukinitvi vojske. Pri vseh teh predlogih ne gre preprosto zamahniti z roko, ampak se je o vsakem potrebno pogovoriti, ker sedaj, ko je čas krize, vidimo, da ta sistem ne zadošča več potrebam za resno odzivanje na kriza.

Slovenska vojska ima, če v grobem razdelim, dve nalogi – delovanje v mirnem času in delovanje v bojnem času. Tudi v Natu nam priznavajo, da je naša vojska odlično usposobljena za delovanje v operacijah nizke intenzivnosti. Za delovanje v operacijah visoke intenzivnosti, če želite v bojnih operacijah, kar pa je primarna naloga Slovenske vojske, pa je ocena nezadostno. Pa ni ocena nezadostno zato, ker naši pripadnice in pripadniki ne bi bili dobro usposobljeni, pač pa zato, ker nimajo primerne opreme, ker ni primerne oborožitve, ker ni struktur v smislu bataljonske bojne skupine, bodisi mehanizirano, bodisi motorizirano, kakršna koli že ta pač bo, da bi lahko v takšnih spopadih in pa v bojnih operacijah tudi sodelovale. Ne gre samo za finančna sredstva, veliko je potrebno storiti tudi za samo strukturo Slovenske vojske. Nekaj lahko že naredimo s tem, kar nam je dano, se pravi Nato strategija, če že nimamo 2 % BDP za obrambo pa vsaj znotraj te strukture poskušajmo iz teh 0,7 % BDP proti 20 % zvišati to strukturo znotraj obrambnega proračuna za investicije, kjer smo na samem repu Zveze Nato.

Upam, da bo ta razprava ne samo še ena od razprav, ki jih je mnogo, večinoma se strinjamo, ampak da bo prinesla konkretne zaveze in konkretno odgovornost.