Potrebujemo dobro plačana delovna mesta, ki bodo ustvarjala
sreda, 10. 5. 2017»Nihče se ne vpraša, kakšna bi lahko bila rast, če bi znali izkoristiti te potenciale, ki jih kot država imamo,« je izpostavila Suzana Lep Šimenko.
Suzana Lep Šimenko je v oddaji V državnem zboru se dogaja na ETV uvodoma spregovorila o sprejemanju zakona o gradnji drugega tira med Koprom in Divačo, ki ga je koalicija Mira Cerarja po vloženem vetu Državnega sveta ponovno potrdila. »To je nesprejemljivo,« je zakon ocenila Šimenkova, saj ni znana finančna konstrukcija, nihče ne ve, koliko bo projekt stal, prav tako pa poseben zakon popolnoma spreminja sistemsko financiranje gradnje in vzdrževanja železnic. »V stranki podpiramo razvoj infrastrukture, vendar ne na tak način, ob toliko neznankah,« je še poudarila.
Poslanka je spregovorila tudi o birokratskih ovirah. »Predlagali smo ukrepe za debirokratizacijo države, žal podpore nismo dobili,« je dejala. Koalicijski poslanci namreč niso sprejeli priporočil SDS, s katerimi bi Slovenija postala bolj odprta za investicije in razvoj. Suzana Lep Šimenko je prepričana, da administrativne ovire in več kot 20 tisoč predpisov dušijo razvoj posameznika, podjetništva in kmetijstva. »Veliko smo na terenu in ljudje so si enotni: administracije in birokracije je preveč, postopki so bistveno predolgi,« ob tem pa je še dodala, da morajo državljani vedno spoštovati roke, državni organi pa predpisanih rokov ne spoštujejo.
Letošnja zmrzal je ponovno povzročila ogromno škode, kmetje pa še vedno niso dobili pomoči za lansko leto. »To je tipičen primer tega. Lani smo v državnem zboru po zelo hitrih postopkih sprejemali nek interventni zakon, ampak očitno do danes na ministrstvu nekih stvari niso uspeli narediti, da bi bila povrnjena škoda od lanskega leta,« je pojasnila poslanka.
Slovenska demokratska stranka je v sodelovanju s kmetovalci in gospodarstveniki pripravili 77 ukrepov, za katere je želela, da se vlada opredeli do njih in pove, če jih bo realizira in v kakšnem času. »Sprejet ni bil niti eden, več kot očitno se jim ta tema ne zdi pomembna,« je bila do koalicijskih poslancev kritična poslanka Šimenkova. Dodala je še: »Če pogledamo lestvice konkurenčnosti, lestvice ekonomske svobode, nam govorijo, da imamo slabše rezultate ravno zaradi tega, ker imamo preveč predpisov, preveč regulative in preobsežno paradržavo.«
Spomnila je na sprejem zakona za gradnjo tovarne Magna v Hočah, v katerem pa vlada sama priznava, da sprejema nujni zakon, ker bi v nasprotnem primeru postopki pridobivanja dovoljenj trajali predolgo. »Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenje v Sloveniji v povprečju traja 213 dni,« kar poslanka označuje kot nesprejemljivo.
»Veliko se hvalijo z gospodarsko rastjo. Nihče pa se ne vpraša, kakšna bi lahko bila rast, če bi znali izkoristiti te potenciale, ki jih kot država imamo,« je izpostavila Suzana Lep Šimenko. Po njenem mnenju je gospodarska rast posledica rasti v partnerskih državah, recimo Nemčije, saj našo rast generira izvoz. »Če pogledamo, kaj se dogaja s produktivnostjo, pa nekega napredka ni,« je pojasnila.
S strani podjetnikov se pogosto sliši, da težko dobijo ustrezen kader. »Podjetja morajo ogromno narediti, da si sama usposobijo ljudi, in jim ni v interesu odpuščanje.« S temi besedami je poslanka zavrnila namigovanja, da bi se ob sprejetju bolj fleksibilne delovne zakonodaje začela dogajati množična odpuščanja delavcev.
Če primerjamo obdobje pred krizo in danes, smo izgubili skoraj 70 tisoč delovnih mest v zasebnem sektorju, v gospodarstvu. »Ne glede na to, da se v zadnjih mesecih brezposelnost zmanjšuje, kar je vzpodbudno, imamo še vedno bistveno premalo zaposlenih v zasebnem sektorju,« je dejala Šimenkova in ob tem za primerjavo navedla podatek, da se je v javnem sektorju v tem obdobju število zaposlenih povečalo za več kot 10 tisoč. Izpostavila je še število brezposelnih invalidnih oseb, tiste, ki se vključujejo v aktivne politike zaposlovanja in se ne štejejo kot brezposelne osebe, prav tako pa se ne govori o teh, ki Slovenijo zapustijo, ker tukaj niso uspeli najti primerne možnosti zaposlitve.
»Mi potrebujemo dobro plačana delovna mesta, ki bodo ustvarjala v zasebnem sektorju,« je kot ključen izziv, ki je pred nami, označila Suzana Lep Šimenko.
