Potrebujemo dejanja

Ob svetovnem dnevu zdravja pozivamo vlado, da preide od besed k dejanjem. Evropska politika daje čedalje večji poudarek kakovosti življenja in s tem povezanim zdravjem. V času našega predsedovanja Svetu Evropske unije sem predsedovala zdravstvenim ministrom Evrope. Teme, ki so zaznamovale ta čas, so aktualne tudi danes, tako na nivoju Evropske unije, kot držav članic. Pomembno je, da sta jeklo in premog, ki sta bila ključna za nastanek stare Evrope, nadgradili z »mehkimi« področji, med katera spada tudi zdravje. Zdravstveno varstvo je prepuščeno v odločanje državam članicam, javno zdravje pa je predmet evropske politike.Področja, ki so bila ključna tekom našega predsedovanja in so danes rdeča nit tudi za Evropski parlament, ki z novo Lizbonsko pogodbo pridobiva tudi na širitvi pristojnosti, Evropski svet, ki ga sestavljajo predsedniki vlad in Evropsko komisijo, ki ima komisarko za zdravje gospo Andrulo Vassiljev, so sledeča:Kultura zdravega življenjskega sloga. Le-ta vključuje vzgojo in vseživljenjsko učenje in ozaveščanje o obvladovanju psihofizičnega stanja samega sebe. Gibanje, zdrava prehrana, vzdržni odnosi doma in v službi, medgeneracijska solidarnost, izogibanje odvečnemu alkoholu in cigaretom, stik z naravo… Večina tega se sliši danes samoumevno, pa vendar vemo, da se pred desetletjem še nismo dovolj široko zavedali, kaj vse lahko storimo sami, preden gremo v dolgo čakalno vrsto ambulante. Pri tem je tudi varnost živil izjemnega pomena, kajti naše počutje in zdravje sta v veliki meri odvisna od vnosa hrane.Pri onesnaženem zraku, prekomerni količini prašnih delcev v mestih, kot posledici prometa in neustreznih tehnologij v industriji in energetiki, pri zemlji, onesnaženi s pesticidi in vodi onesnaženi z različnimi kemikalijami, seveda tudi vse kar tod zraste, ni več neoporečno. Zato je pomembno biti pozoren, kakšnega porekla je hrana, ki jo kupujemo in kakšne kakovosti je meso živali, ki so včasih preveč dozirane z antibiotiki.V Ameriki si ženske prizadevajo za zakonodajo, ki bi ponovno omogočala vzrejo kokoši na domačem dvorišču. Zakaj? Ker je to samooskrba, ker vemo kaj pridelamo in kaj pojemo, ker s tem uporabimo del bioloških odpadkov in ker zaradi nepotrebnih dolgih transportnih poti ne povzročamo dodatnega ogljikovega dioksida in tople grede. Vse to ima pozitiven učinek tudi na zdravje.Na področju prehrane je aktualna tudi direktiva, ki predpisuje količino aditivov v hrani in jasno ter nezavajajoče označevanje hrane. Marsikatera vrsta hrane je za oči izjemno privlačne barve, v resnici pa zaradi dodanih barvil povzroča tveganje za zdravje. Označbe in etikete na prehrambenih artiklih po statistikah bere le desetina kupcev. Razlogi so v mikroskopsko majhni pisavi, v pomanjkanju časa in predvsem v neozaveščenosti.Uskladili smo tudi zakonodajo, ki predpisuje, kako povečati kemijsko varnost in uvesti monitoring vplivov okolja na zdravje. Žal je to pri nas še vedno samo črka na papirju.Velik poudarek je bil in je še tudi na obvladovanju nalezljivih bolezni. Kajti te se intenzivno širijo tam kjer je revščina. Zdravje in pričakovana življenjska doba sta neposredno odvisni od življenjskega standarda, od tega kje živiš. Tudi znotraj Slovenije so občutne razlike po regijah v pričakovani življenjski dobi. Nalezljive bolezni se širijo tudi z migracijami, le-te pa so in bodo v porastu. Zato se urejajo tudi vprašanja migracij, povezanih z zdravjem.Tudi pri zdravilih je veliko zavajanja, ker je potrebno direktive naravnati skladno s potrebami današnjega časa. Zato je bila na našem programu tudi priprava direktive, ki bi naj ločevala med oglaševanjem zdravil in med korektnim informiranjem pacienta. Primer so lahko tablete za hujšanje, za »večno mladost«… Povsod so v ozadju močni lobiji, ki jim je prva skrb dobiček, ne pa resnična kakovost življenja. Tudi kronični bolniki, ki imajo na primer povečan holesterol, sladkor, krvni tlak… morajo predvsem spremeniti življenjski slog, ne pa povečevati doze zdravil.Največji politični napredek Sveta zdravstvenih ministrov EU pa je bil sklep, da uvrsti celovito obvladovanje raka na politično agendo Sveta EU, kar pomeni tudi več denarja za raziskave in razvoj in izobraževanje. Rak postaja kuga 21. stoletja, saj vsak 4. Evropejec ali Evropejka zboli za rakom. Cilj je tudi, da se organizirajo centri odličnosti za obvladovanje raka, kjer razvijajo nove metode zdravljenja in prenašajo to znanje na vse članice EU.Kje je danes Slovenija, kje je naše zdravje?Razmere se slabšajo, tako kažejo statistike. Negospodarno ravnanje z denarjem, neučinkovita organiziranost, dolge čakalne dobe, polne čakalnice, informacijska podpora kot v kameni dobi. Priložnost za sedanjo vlado. Da le ne bo ostalo vse pri besedah – potrebujemo dejanja.

Zofija Mazej Kukovič
predsednica Odbora za zdravje v Strokovnem svetu SDS