Potrebno je vedeti, kdo je odgovoren za 600 prikritih morišč

Na današnji nujni seji, ki jo je sklicala predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl, razpravljajo o uresničevanju zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev in o temeljni civilizacijski, moralni in etični normi, to je pravici do groba.

Uvodoma je predsednica komisije poudarila, da trdno stoji na stališču, da »je potrebno vsako žrtev identificirati in vsaki žrtvi zagotoviti svoj grob, ki je neodtujljiva pravica.« Poleg tega je Eva Irgl poudarila tudi, da potrebujemo jasno distinkcijo, kaj je morišče in kaj grobišče. Izpostavila pa je tudi, da so bile žrtve komunističnega in revolucionarnega nasilja pokončane na različne načine, tudi krute.

V nadaljevanju je predsednica komisije spomnila, da je bilo že na podlagi prej veljavnega zakona o vojnih grobiščih žrtve iz prikritih morišč mogoče pokopati, prav tako je bilo možno evidentiranje prikritih morišč in se ob tem vprašala, »koliko žrtev komunizma smo po novo sprejetem zakonu dostojno pokopali?« Kot je že izpostavila v enem izmed pisnih poslanskih vprašanj, ki jih je naslovila na vlado, je Eva Irgl opozorila tudi na vprašanja, ki se porajajo v zvezi  z izvedbo čiščenja skeletov za njihovo trajno shranitev, kot predvideva Vlada Republike Slovenije za žrtve v Hudi jami. Po njenih besedah smo žrtvam dolžni zagotoviti dostojen pokop in rehabilitacijo. Poleg identificiranja in pokopa žrtev pa je predsednica komisije spomnila še na eno pomembno stvar: »v naši državi se še vedno omejuje dostop do arhivov, omejuje se dostop do pravice vedeti, vendar pa je potrebno vedeti, kdo je odgovoren za 600 prikritih morišč, to vedenje je potrebno tudi zaradi zgodovinske resnice.«

Poslanka je nato spregovorila tudi o elementih tranzicijske pravičnosti, o kateri razpravljajo svetovni teoretiki s področja sprave. Po njenih besedah je prav v luči te tranzicijske pravičnosti potrebno zagotoviti popravo krivic, kar pomeni, da je treba »žrtve rehabilitirati, kompenzirati je treba škodo žrtvam, postaviti obeležja, se javno opravičiti.« Ob tem je Irglova tudi čestitala Centru za narodno spravo, ki je doslej naredil veliko na področju poprave krivic žrtvam povojne morije. Dodala pa je še, da je treba preganjati storilce kaznivih dejanj, »če ne pred domačo javnostjo, pa pred tujimi sodišči – zločin namreč ne zastara.« Ob tem je spomnila na akcijo Sprava, ki je sicer privedla do nekaterih korakov, vendar se na tožilstvu in sodiščih do danes ni zgodilo še nič. »Z žrtvami komunizma se mora ravnati enako kot z ostalimi pomorjenimi. Kazenski postopki zoper storilce bi morali biti sproženi,« je bila jasna poslanka. V svoji razpravi pa je poudarila tudi, da pokopati žrtve ni vprašanje zakona, ampak vprašanje civilizacijskih norm.

Poslanka Anja Bah Žibert je v svoji razpravi spomnila na izjavo Stanovnika, ki je nekoč dejal: »Mi smo svojo politično konkurenco pobili in potem smo 60 let imeli mir.« Ob tem je menila, da očitno danes nimajo več miru. Spregovorila je tudi o svoji osebni izkušnji in o tem, kako so želeli že pred leti identificirati dogajanje v povezavi z njeno babico, a so naleteli na zid. »Pogosto slišim izjave, da sem “bela golazen”, samo zato, ker se zavzemam, da se nekatere stvari pietetno uredijo,« je bila ob tem ogorčena poslanka. Prav tako se ji zdi nerazumljivo, da naj bi se v Sloveniji postavilo spomenik padlim vojakom ruske armade, medtem pa še vedno »nismo sposobni pokopati naših državljanov.«

Poslanec SDS Franc Breznik je spomnil na dogodke takoj po drugi svetovni vojni, ko so bili ljudje obsojeni na smrtno kazen, ker naj bi krivo pričali o tem, da obstajajo množična morišča. »Danes pa se ravno o teh množičnih grobiščih mi pogovarjamo,« je dejal poslanec Breznik in nadaljeval, da ne more verjeti, da se danes pogovarjamo o žrtvah, »njihovi zločinci pa imajo spomenike.« Prav tako je izrazil kritiko celotni družbi in politiki, ki se v vseh teh letih še vedno neuspešno spopadata z vprašanjem povojnih grobišč in odgovornosti zanje. »Več kot sto tisoč ljudi leži po rovih in jaških, pa niti en zločinec, odgovorni, ni prišel pred obličje sodstva,« je spomnil poslanec SDS.

V razpravi je Franc Breznik izrazil tudi kritike glede zakona o prikritih vojnih grobiščih, saj se mu zdi absurdno, »da žrtve počivajo na svojem morišču,« kot predvideva zakon. Opozoril je tudi na to, da je sam sodeloval pri prevozu posmrtnih ostankov tragično preminulih v letalski  nesreči na Korziki. »Nesreča se je zgodila pred dobrimi 30 leti, mi smo nato uspeli v treh tednih prepeljati posmrtne ostanke v Slovenijo,« je dejal poslanec in bil mnenja, da se stvari lahko uredijo, v kolikor je volja za to.

Nenazadnje so poslanke in poslanci glasovali o več sklepih, med njimi o tem, da bi se vzpostavilo bazo DNK, ki bi omogočila lažjo identifikacijo žrtev, pa o tem, da bi pravosodni organi redno poročali o poteku preiskav glede najdenih žrtev, predlagan je bil tudi sklep, da se čim prej imenuje nova komisija za reševanje vprašanja prikritih grobišč in da bi v tej komisiji bil tudi član predstavnikov Nove slovenske zaveze ter da bi vlada poskrbela za identifikacijo vseh žrtev prikritih morišč. Predstavniki koalicije so vse predlagane sklepe zavrnili.