Pogovorno omizje na Destrniku: Prihodnost slovenskega kmeta je prihodnost Slovenije
Včeraj, 2. decembra 2025, je v Volkmerjevem domu kulture na Destrniku potekalo pogovorno omizje “Prihodnost slovenskega kmeta je prihodnost Slovenije”, ki ga je organiziral Forum za kmetijstvo in podeželje SDS. Dogodek je pritegnil številne obiskovalce, predvsem lokalne kmete in občane, ki jih zanima razvoj podeželja ter izzivi, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo.
Uvodoma je organizator poudaril pomen odprtega dialoga med kmeti, stroko in odločevalci, saj se slovensko kmetijstvo nahaja v času velikih sprememb in zahtevnih razmer. Sogovorniki na omizju so bili kmetovalec Janez Zelenik, ki je predstavil stanje v prašičereji, Valerija Pukšič, ki je opozorila na izzive kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, ter Damjana Žampa Šilec, podpredsednica DPM Spodnje Podravje, ki je spregovorila o položaju mladih kmetov in dostopnosti zemljišč.
Dr. Jože Podgoršek, predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS, nekdanji minister za kmetijstvo, aktualni predsednik KGZS in dolgoletni zagovornik slovenskega podeželja, je v svojem nastopu izpostavil ključne izzive, s katerimi se danes sooča slovensko kmetijstvo. Opozoril je, da so v prejšnji vladi za razvoj kmetij in podeželja pridobili številna sredstva, ki pa se zdaj, v aktualni vladi, ne uporabljajo ali pa ni jasno, kam so namenjena. Poudaril je, da sodobna kmetijska politika brez jasnih in ciljno usmerjenih ukrepov ne omogoča dolgoročne stabilnosti kmetij.
Dr. Podgoršek je kritično ocenil tudi odnos trenutne vlade do kmetijstva. Po njegovih besedah aktualna politika pogosto ne prepoznava dejanske vrednosti kmetov in njihovega dela, ki skrbi za prehransko varnost države, ohranja lepo slovensko krajino in ustvarja delovna mesta v podeželskih skupnostih. “Če ne bomo aktivno branili slovenskega kmeta in vlagali v njegov razvoj, bo ogrožena tako naša prehranska oskrba kot prihodnost podeželja,” je opozoril.
Posebej je izpostavil vlogo kmetov kot stebrov lokalnih skupnosti. Poudaril je, da je slovensko kmetijstvo ključnega pomena ne le za proizvodnjo hrane, ampak tudi za ohranjanje kulturne krajine, biodiverzitete in socialne kohezije v manjših krajih. Zato po njegovem mnenju ni dovolj zgolj pasivno pričakovati podporo države, potrebna je aktivna vloga vseh, ki razumejo kmetijski sektor, v dialogu z odločevalci in javnostjo.
Dr. Podgoršek je kmetom, strokovnjakom in vsem, ki so povezani s kmetijstvom, sporočil jasno spodbudo: potrebno je odločno zagovarjati položaj slovenskega kmeta, spodbujati trajnostno kmetovanje in uveljavljati rešitve, ki bodo omogočile konkurenčne in stabilne kmetije. “Slovenija potrebuje močnega kmeta, ki bo zagotavljal hrano, delovna mesta in urejeno krajino za prihodnje generacije,” je sklenil svoj govor.
Kmetovalec Janez Zelenik je poudaril, da je slovenska prašičereja v globoki krizi. Opozoril je na drastičen upad števila prašičerejskih kmetij, nestabilne odkupne cene ter visoke stroške pridelave, ki številne rejce silijo v zapiranje hlevov. Posebej je izpostavil tudi problem uvoza svinjskega mesa iz držav, kjer so dovoljene bistveno višje vrednosti antibiotikov kot v Sloveniji, kar domače rejce postavlja v nepošten konkurenčen položaj in hkrati odpira vprašanja glede kakovosti hrane na trgu. Po njegovih besedah se kmetje soočajo tudi z obsežno birokracijo, zato je nujno, da država pripravi ciljno usmerjene ukrepe za ohranitev panoge.
Valerija Pukšič je predstavila izzive, s katerimi se srečujejo kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi. Poudarila je, da te dejavnosti duši pretirana birokracija, saj kmetije pri vsaki investiciji doletijo številne kontrole, pregledi in administrativne zahteve, ki pogosto presegajo razumno mero. Izpostavila je tudi problematično ureditev, po kateri se dopolnilne dejavnosti na kmetiji neutemeljeno enačijo z industrijskimi subjekti, kar pomeni enake zahteve kot za velike industrijske obrate. Takšno ravnanje po njenem mnenju ovira razvoj podeželskih podjetniških idej ter duši inovativnost in konkurenčnost manjših kmetij.
Podpredsednica DPM Spodnje Podravje, Damjana Žampa Šilec, je poudarila, da si mladi želijo kmetovati, vendar se soočajo s številnimi ovirami, med katerimi je največja dostop do zemljišč. Nakup kmetijskih površin je za mlade velik finančni zalogaj, postopki so zapleteni, konkurenca pa velika. Kljub temu so mladi po njenih besedah inovativni, motivirani in pripravljeni delati, zato potrebujejo podporo, ki bo prepoznala njihov potencial. Dodala je, da si mladi želijo tudi dejavno sodelovati pri oblikovanju kmetijske politike, saj najbolje razumejo potrebe sodobnega podeželja.
Razprava je pokazala, da se slovensko kmetijstvo sooča s številnimi izzivi, od birokratskih ovir do tržnih nestabilnosti in dostopnosti zemljišč. Sogovorniki so se strinjali, da mora država zagotoviti bolj predvidljivo okolje, manj administrativnih obremenitev ter več podpore mladim in družinskim kmetijam.
Dogodek se je zaključil z odprto debato, kjer so tudi obiskovalci izpostavili svoje težave in pričakovanja. Organizatorji so napovedali, da bodo podobna srečanja nadaljevali, saj je dialog ključ do razvoja podeželja in ohranjanja močnega slovenskega kmeta.
“Slovensko kmetijstvo je srce našega podeželja in prihodnost naše hrane. Zato vas Forum za kmetijstvo in podeželje vabi, da se nam pridružite, skupaj lahko gradimo močnejše, trajnostno in inovativno slovensko kmetijstvo, kjer bodo mladi videli priložnost, družinske kmetije uspevale, lokalne skupnosti pa cvetele.”
Forum za kmetijstvo in podeželje SDS
