Potrebno je novelirati nacionalni energetski plan
torek, 31. 3. 2009Vlado je tudi pozval, da čim prej pristopi k novelaciji nacionalnega energetskega plana.
Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovore ministra.
Magnetogram ni lektoriran.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Cilj sleherne evropske, pa tudi slovenske energetske politike je večja energetska učinkovitost, delež obnovljivih virov v končni porabi, zmanjšanje emisij CO2, in tudi odziv na spremenjene razmere na elektroenergetskem trgu. Namreč, priča smo nižjim cenam električne energije, zmanjšani porabi električne energije, ter tudi več razpoložljivim virom električne energije tako doma, kot v regiji. Vse to kliče po nekem strateškem premisleku, in novelaciji nacionalnega energetskega plana, ki je osrednji nacionalni strateški energetski dokument. Še zlasti pa je noveliran nacionalni energetski plan oziroma novelirana nacionalna energetska politika potrebna preden se dokončno odločimo in vsem svetovnim trendom navkljub damo prednost investicija v fosilne vire, ki bodo zahtevali več kot milijardo evrov, to je četrtino programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, torej sredstev slovenske energetike. Prav gotovo Slovenija ne bi smela dovoliti, da bi zaradi tega, se pravi tako velikega angažmaja sredstev okrnili ostale investicije v bistveno manjši odtis CO2 v obnovljive vire in v učinkovito rabo energije. Vse omenjeno je dajalo ton razpravi in vodilo tudi člane Strateškega sveta za energetiko, ki je zasedal pod okriljem nove Vlade, da smo na seji praktično soglasno sprejeli pobudo, da Vlada kar se da hitro pristopi k novelaciji nacionalnega energetskega plana. Ključno pa je, da novelacijo NEP-a Vlada pripravi, Državni zbor pa sprejme pred izvedbo posameznih projektov, ki morajo biti le rezultat tako novelirane energetske politike.
Ministra za finance sprašujem predvsem o finančni plati te ogromne investicije. Zanima me: Koliko je natančna vrednost te investicije, ker se pojavljajo različne informacije v medijih, in koliko od tega bodo dobili tuji partnerji oziroma dobavitelji opreme ter koliko slovenska podjetja? Kolikšna je vrednost podpisane pogodbe z dobaviteljem opreme Alstomom, ki jo je podpisala družba TEŠ oziroma holding, ne vem kdo. Kakšna je, natančno, tudi finančna konstrukcija tega projekta? Kakšna je ocenjena lastna cena električne energije, proizvedene v tem novonastalem Bloku 6, pri čemer me še posebej zanima specifikacija te cene, se pravi, po delu cene, ki izhaja iz cene premoga, potem po stroških obratovanja in vzdrževanja v sami termoelektrarni, o stroških sistemskih storitev, stroških financiranja, stroških CO2 kuponov in drugih stroških.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Minister dr. Križanič, izvolite.
DR. FRANCE KRIŽANIČ: Hvala za poglobljeno vprašanje. Sicer ne sodi v moj resor, vendar so moji sodelavci zbrali ustrezne podatke, ki imam pripravljene.
Na začetku bi povedal, da iz svojih analitičnih izkušenj vem, kako je potekal razvoj investicij v elektroenergetsko omrežje. Potekal je tako, da so se subjekti, ki so upravljali s tem omrežjem, tako s proizvodnjo kot transportom, najprej nahajali na delu infrastrukture, bili so pretežno v državni lasti, tako v razvitem svetu kot v manj razvitem svetu. Sčasoma s tranzicijo na višjo raven razvoja tržnega sistema so se začeli osamosvajati, obnašati tržno, ne več proračunsko. In v tem okviru smo tudi mi z aquis communitairjem, z našim pristopom in modernizacijo v procesu evropeizacije ali pa vstopa v Evropsko unijo prevzeli energetski trg. Na energetskem trgu se je pokazalo na tem specifičnem področju proizvodnje in transporta električne energije, da obstaja izrazito dolg zamik reakcije gospodarskih subjektov na tržne razmere. In sicer nekaj časa, ko cena pada, zaradi učinkov liberalizacije in povečanja konkurence, v tem času se izgubijo impulzi za gradnjo novih objektov in tudi modernizacijo omrežij, nato pa, ko pride od ozkih grl in do pomanjkanja traja od 3 do 5, včasih tudi 10 let, da se razmere zopet normalizirajo. V tem okviru so se kot sodobne krize pojavile krize tako imenovanih električnih mrkov, black out-ov. Najbližje za nas je bila v Italiji in taka kriza bi lahko v prihodnje, če ne bomo ustrezno reagirali zadela tudi Slovenija. Zakaj je ni? Mi smo ob pripravah na uvajanje trga uvedli zelo močno, kapitalsko močno organizacijsko čvrsto, podjetje Holding slovenskih elektrarn, ki ima tudi dolg časovni horizont svojih odločitev in ta je povzel celo vrsto investicijskih aktivnosti. Minister Vizjak jih pozna, tako da jih ne bom našteval, kar nekaj jih je končanih, nekaj bo končanih v teh letih in nekaj novih je začetih. V tem okviru gradi diverzificiran sistem virov, se pravi poleg obnovljivih virov, tudi vire na proizvodnjo v termoelektrarnah, bodisi na plin, bodisi na premog. In na ta način stabilno ponudbo, deluje kot močen regionalni igralec na tem trgu. Je tudi zaželen kreditojemalec, tako da ni problema, da bi te projekte sfinanciral. Eden od teh projektov je tudi koncept modernizacije elektrarne v Šoštanju in tukaj so moji sodelavci sedaj zbrali nekaj podatkov, ki jih bom jaz poskusil na hitro navesti.
Naj temu visokemu zboru vendarle povemo, da je bila odločitev za izgradnjo tega bloka sprejeta pod ministrstvom gospoda Andreja Vizjaka. Investicija je bila uvrščena v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela na 100. redni seji, dne 7. 12. 2006. Cilj tega projekta je bilo zagotoviti varno in kakovostno oskrbo z električno energijo v Sloveniji, kot alternativna rešitev je bila takrat opredeljena gradnja velike plinsko parne elektrarne v Kidričevem na zemeljski plin. Vendar ta elektrarna se je pokazala kot pretvegano, kar se je v letošnji zimi tudi pokazalo, kako boleče je to, če si preveč odvisen od negotovega uvoza in enega samega dobavitelja. Lastnost te elektrarne je, prvič; da povečuje obseg proizveden električne energije in drugič, da zmanjšuje relativni izpuh oziroma relativno emisijo CO2. Na megavatno uro je ta izpuh obstoječih blokov manjši kar za 35%. Se pravi, če bodo ostali bloki ugasnili, bo ta deloval, bo skupen izpust tudi dejansko 35% manjši kot sicer.
Ker me čas priganja, naj odgovorim na vprašanje, in sicer trenutna vrednost investicije je milijarda 130 milijonov evrov. Pričakuje se, da bo znižana za 200 milijonov evrov na 900 milijonov evrov, vrednost podpisane pogodbe z …/Nerazumljivo./ je 798 milijonov evrov, se pričakuje da bo zmanjšana za 200 milijonov evrov zaradi nižje cene surovin, zlasti železo, jeklo in podobno. Natančna finančna konstrukcija po planu znaša 50% kredi Evropske investicijske banke. Ta ja praktično potrjen, se samo še izvajamo DVD, to je 20% naj bi bilo komarcialni krediti, ostala pa lastna sredstva. Verjetno bo /Nerazumljivo./ dal obveznice za celoten del. Konstruktura cene je 2,25 evrov na giga jul dobi …/Nerazumljivo./ Stroški vzdrževanja bodo na višku dejavnosti 9 milijonov evrov letno. Stroški …/Izključen mikrofon./
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod minister, čas vam je potekel, avtomatično se je izključilo. Jaz bi predlagal gospodu mag. Vizjaku, če lahko odgovor minister da pisno, ker…. Ne, ustno zahtevate dopolnitev. Izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Jaz verjamem, da bo minister Križanič odgovoril na vsa moja vprašanja. Čas ga je prehitel. Še enkrat poudarjam bistvo vprašanja. Na energetskem trgu, ne samo na energetskem trgu v energetiki nasploh so se spremenile razmere s sprejetjem podnebno energetskega paketa direktiv, ki ne nazadnje od Vlade tudi zahteva, da naredi akcijski načrt vlaganj v obnovljive vire do junija 2010. Pravzaprav je bistvo tega novega energetskega paketa sprememba koncepta v glavah in snovalcih energetskih politik v Evropi. Namreč, moramo zagotoviti Sloveniji 25% obnovljivih virov v končni porabi leta 2020, moramo znižati izpuste CO2 in moramo bistveno povečati energetsko učinkovitost. Plus tega so se spremenile še razmere na trgu. In zato menim, da je potreben nov strateški premislek, jaz zagovarjam investicijo v blok 6, ker mislim, da je dobra, zaradi tega, ker izkorišča domač fosilni vir in jo bom branil vedno. Menim pa, da je preden gremo v tako mega investicijo potrebno revidirati to, še posebej ker angažira tako visoka sredstva, razmisliti ali ne bi morebiti to investicijo zmanjšali za 100, 200 mega vatov. Torej, novelirati nacionalni energetski načrt in šele potem iti v to investicijo. Ker vidim, da je minister Križanič šel mimo ključne točke vprašanja. To je, ker sem še v svojem pisnem, najavi pisnega specificiral s poudarjenim tekstom, da mi naj strukturo te cene pove na proizvedeno megavatno uro električne energije, ne da bomo imeli na eni strani mega jule in na drugi strani ne vem kaj še vse in se seveda ne da sešteti. Moja ocena je, da bo ta investicija bistveno vplivala na ceno električne energije in da ne bomo več priča takim pojavom, kot smo bili zdaj, da imamo tudi ponudnike, ki prodajajo po 10% nižji ceni, kot ostali.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala za prijaznost, da ste zastavili še drugo vprašanje, da lahko končam. Če preskočimo vse ostalo in gremo na strukturo cene, to, kar je bilo zaželeno vprašanje. Strukturo cene pri plačilu celotne kvote po 25 evrov na tono izpusta. V tem primeru bi letno dobili v proračun 79 milijonov evrov in ga polovico namenili nazaj za izboljšanje energetske učinkovitosti, pogozdovanje, razvoj obnovljivih virov. Tako izgleda – 65,90 evrov na megavatno uro bi bila skupna cena. Ob tem moramo upoštevati, da je tudi evropska cena šla gor pri tej ceni CO2 kvot. Cena premoga bi v tem predstavljala 19,4 evra na megavatno uro, stroški vzdrževanja 2,58 evra na megavatno uro, stroški vzdrževanja 2,58 evra na megavatno uro, stroški financiranja 8,88 evra na megavatno uro, stroški CO2 kupona 22,96 evra na megavatno uro, stroški sistemskih storitev v tem primeru 0, amortizacija 7,22 evra na megavatno uro in ostali stroški 4,86 evra na megavatno uro. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Spoštovani podpredsednik, spoštovani ministri. Vesel sem, da je tukaj tudi minister za gospodarstvo in za okolje, ker namreč, gre za zelo širok projekt, pa mislim, da je tudi dobro, da je tu minister za šolstvo. Namreč vse to zaobsega ta izjemno pomemben bi rekel razmislek v prihodnosti. Jaz sem vesel, da je tudi poslanski kolega Bogovič zastavil poslansko vprašanje v isti smeri. Gre namreč za to, da preden gremo v eno investicijo, ki bo veljala, torej po že podpisani pogodbi s francoskim dobaviteljem za 738 milijonov evrov oziroma je vrednotena na milijardo 100 milijonov evrov in še več, da preden gremo razmislimo in vkomponiramo ta projekt v strateške dokumente države. Zadeve so se spremenile. Slovenija se je zavezala k doseganju podnebno energetskih ciljev. In zato je več kot nujno, da se o tem doživi in vkomponira ta projekt v vse ostale energetske projekte.
In ta razprava lahko ne nazadnje tudi pomaga Vladi pri novelaciji nacionalne energetske politike in pri umeščenosti ostalih projektov. Prepričan sem, da če bomo na vseh teh kreditih – namreč, večina sredstev je planiranih iz naslova kreditov – gradili ta energetski projekt, bo zmanjkalo denarja za druge investicije v prepotrebne obnovljive vire.
Pozabite lahko na določbe, ki govorijo o fotovoltaiki v koalicijski pogodbi. Vprašljivi so tudi ostali projekti, obnovljive vire v hidroelektrarne, tako na srednji Savi kot na Muri. Vprašanje je, kaj bo z izkoriščenjem lesne biomase in podobno. Pa še nekaj, vsi ostali, ko govorimo o biomasi in hidroenergiji, vse ostale investicije angažira domače gospodarstvo. Recimo, pri izgradnji spodnjesavske verige je v projekt vključenih 75% domačega gospodarstva, Litostroj dela turbine, gradbena operativa in tudi dobavitelji opreme so domači. Pri tej investiciji gre pa v glavnem za tuje dobavitelje. Saj, kot minister pravi, je že podpisana pogodba za 740 milijonov evrov.
Torej predlagam, spoštovani podpredsednik, spoštovani ministri in spoštovani poslanci, ki prihajate iz različnih regij po Sloveniji, ne nazadnje je energetska politika sleherne regije pomembna, da se skupaj odločimo o teh prihajajočih izzivih in da z enim projektom, ki gre mimo spremenjene resolucije, ne naredimo škode tako nacionalni energetski politiki kot tudi tistim, ki bodo na koncu plačevali to električno energijo.
Zato predlagam razpravo glede teh odgovorov.