Potrebna je previdnost pri uveljavljanju sprememb v evropskem sektorju cestnega prometa

»Upam, da bomo lahko na koncu rekli, težak začetek, dober konec!« je ponovno razpravo o pogajalskih izhodiščih Evropskega parlamenta za pogajanja z državami članicami v Svetu o mobilnostnem svežnju komentira Patricija Šulin, ki je dejavna v parlamentarnem Odboru za promet in turizem.

Prvotno parlamentarno izhodišče je bilo na junijskem plenarnem zasedanju zavrnjeno. Pogledi poslancev kot tudi držav, zaposlenih, podjetij in uporabnikov so še posebej različni glede uporabe pravil o napotenih delavcih v prometnem sektorju in o pravilih o času kabotaže. Severozahodne in centralne države so za krajše roke, vzhodne in periferne pa za daljše.

Šulinova izpostavlja resno tveganje, da bi z dodatno birokracijo in administrativnimi bremeni z zahtevami po dodatnih dokazilih, po uporabi večjega števila različnih pravil v kratkih časovnih obdobjih in sploh kratkimi časovnimi roki, ki ne upoštevajo dinamične narave dela in poslovanja v prometnem sektorju, kot tudi ne objektivnih geografskih razdalj med državami, dosegli ravno nasprotno od želenega. »Lahko pride tudi do tega, da bodo zaposleni ob delo, namesto, da bi se njihov položaj izboljšal,« je opozorila. Evropski sektor cestnega prometa zagotavlja delo več kot pet milijonom ljudi.

Dvakratno glasovanje o pogajalskih izhodiščih Evropskega parlamenta, še preden je sploh prišlo do pogajanj s Svetom, po mnenju Šulinove kaže, za kako občutljivo temo gre. »Če bo vsak gledal le svoje drevo, ne pa celotnega gozda, bomo na koncu izgubili vsi. Ne le podjetja in zaposleni ampak tudi uporabniki z višjimi cenami in končno tudi okolje zaradi emisij, ki jih bodo ustvarjali prazni tovornjaki.«