Pot memoranduma s sporno rusko družbo naj se čim prej zaključi

Članice in člani Komisije za nadzor javnih financ so na 15. nujni seji na zahtevo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke razpravljali o javnofinančnih in drugih posledicah sklenitve memoranduma med družbo Petrol in rusko družbo, ki je na seznamu družb, proti katerim so ameriške oblasti uvedle sankcije.

Poslanec SDS Zvone Černač je pojasnil, da smo v Slovenski demokratski stranki vložili zahtevo za sklic seje predvsem zaradi skrbi glede posledic, ki jih lahko ima ta memorandum tako za družbo Petrol, državo, predvsem pa za javne finance. Lastnik ruske družbe je na seznamu sankcij OFAC-a, pri čemer je Černač pojasnil, da »gre za ameriško listo, na kateri so družbe in posamezniki, proti katerim so bile uvedene sankcije oz. prepoved poslovanja z njimi«. Družba T Plus grupa je del ruske družbe Renova Group, katere predsednik in lastnik je Viktor Felixovich Vekselberg, oba pa se nahajata na seznamu sankcij Združenih držav Amerike. Poslanec dodaja, da je do podpisa prišlo med uradnim obiskom vlade Marjana Šarca v Ruski federaciji. »Petrol je največja slovenska energetska družba, največji uvoznik in ena največjih slovenskih družb po prihodkih,« opozarja Černač, zato gre za podjetje, ki je pomembno za državo in ima velik strateški in varnostni pomen, saj omogoča zagotavljanje in oblikovanje naftnih rezerv v Sloveniji, prav tako pa Petrol zagotavlja pomemben vir prihodkov v državni proračun. Sankcije proti ruski družbi in njenemu lastniku so bile uvedene pred dvema letoma, ko so Vekselbergu tudi zamrznili premoženje, »kar pomeni, da so sankcije veljale že v času podpisa memoranduma«. Glede na dejstvo, da gre za javne podatke, se Černač sprašuje, zakaj pristojne institucije, med drugim tudi Sova, o tem niso obvestile predstavnikov Petrola. »Odpovedali so, namerno ali nenamerno, vsi mehanizmi, ki bi se v tem primeru morali vzpostaviti. Šlo je za kršenje sankcij, kar ni nedolžna zadeva, saj se običajno takšne kršitve sankcionira z omejitvijo poslovanja pravnih in fizičnih oseb,« je dodal Černač in ocenil, da bo zaradi tega podpisa Petrol potencialno izpostavljen povračilnim ukrepom, kar bi imelo negativne finančne posledice, »poznalo pa bi se tudi v nižjih prihodkih državnega proračuna, nižjih dividendah, težavah pri poslovanju in širjenju dejavnosti«. Černač je spomnil, da je šlo za podoben primer tudi v primeru poslovanja NLB z iransko banko pred desetimi leti, ki se sicer ni dogajal pred očmi javnosti, je pa bila takrat oprana skoraj milijarda evrov, namenjena financiranju iranskega terorizma. Tudi iranska banka je bila na seznamu prepovedi poslovanja, celotno zadevo je dokumentirala preiskovalna komisija z dr. Anžetom Logarjem na čelu, ki je pripravila poročilo z neposrednimi dokazi, »a do danes ni odgovarjal še nihče«. Nacionalni preiskovalni urad po njegovem mnenju usmerja energijo v preiskovanje minornih zadev, v primeru pranja denarja v NLB pa ni opravil nobene resne preiskave, Specializirano državno tožilstvo pa je na koncu ovadbo celo zavrglo.  »V primeru NLB so bile pribite sankcije, po našem mnenju se je zgodilo enako tudi pri podpisu tega memoranduma, kar ima lahko dolgoročne posledice tako na Petrol kot na državo, « je še povedal Černač in dodal, da po končani seji v poslanski skupini SDS predlagamo sprejetje določenih sklepov, o katerih si več lahko preberete TUKAJ.

Poslanec SDS Andrej Šircelj opozarja, da ima država v Petrolu več kot 31 % delež, zato ima določeno moč in odgovornost do poslovanja. Sprašuje se tudi o vplivu sporazuma na odnose med Slovenijo in ZDA, »nenazadnje smo del Nata, v katerem so prisotne tudi ZDA«. Po njegovem mnenju bi odgovorni morali pregledati tudi črno listo podjetij, a so očitno prevladali interesi, da gre Petrol v politično tvegane povezave, kar zagotovo ni slučajno. »Šlo je za predstavniški obisk s predsednikom vlade Marjanom Šarcem na čelu, podatki o sankcijah pa so bili javni,« je poudaril mag. Šircelj. 

»Ni treba biti strokovnjak, da na spletu najdeš podjetje, s katerim sklepaš posel, in ugotoviš, ali je na črni listi sankcij katere od držav«, je bil kritičen poslanec SDS Žan Mahnič, ki dodaja, da so ZDA vendarle ena od pomembnejših partneric Slovenije. Na izgovore pristojnih, da ruska družba ni na nobenem od seznamu Evropske unije, je dejal, da je Slovenija del zveze Nato, »zato je ob sklepanju takšnih poslov obvezno treba pogledati seznam vseh držav, tudi najmočnejše države v Natu«. »O tem bi Sova zagotovo morala obvestiti vse pristojne organe. Če ste njihovo opozorilo dobili, a ste šli kljub temu v podpis pogodbe, ste pod velik vprašaj postavili strateške in nacionalno-varnostne prioritete Slovenije,« je odgovornim dejal Mahnič. Kot pojasnjuje, obstaja zakonska podlaga, da Sova nadzira poslovanje in prodajo državnih podjetij. »Kako je možno, da gre delegacija pod vodstvom predsednika vlade v Rusko federacijo, kjer predsednik prisostvuje podpisu pogodb podjetja v deloma državni lasti s podjetjem, ki je na črni listi naše najpomembnejše zaveznice?« se je vprašal Mahnič in nadaljeval, da je Sova v primeru, da o tveganju ni obveščala, opustila svoje naloge, kar predstavlja velik problem. Po njegovem gre za del širše geostrateške zgodbe, podpis med Petrolom in rusko družbo je namreč šolski primer hibridnega vojskovanja Rusije preko preboja ekonomskih sankcij. »Rusija preko šibkih členov zavezništva Nato širi svoj vpliv na posamezna območja, še posebej zanimivo pa ji je območje zahodnega Balkana,« je zatrdil Mahnič, ki tudi sklepa, da se je na obisku v Moskvi razpravljalo o preteklih dogajanjih v Petrolu, Sberbanki in o zavezah s Srbijo.

.@ZanMahnic: V primeru sklepanja posla med podjetjem, ki je v državni lasti in opredeljeno kot strateško, ter neko rusko družbo, bi bilo prav, da se pogleda, ali ima katera država to podjetje na svoji črni listi. ZDA so najmočnejša država v #NATO, Slovenija pa je njena članica! pic.twitter.com/mphdTLfiIr

— SDS (@strankaSDS) February 21, 2020

Predsednik komisije dr. Anže Logar poudarja, da je podpis memoranduma potekal v času uradnega obiska Marjana Šarca v Moskvi, »kar pomeni, da gre za uradno dejanje Vlade RS«. Poslanec je spomnil na deklaracijo o zunanji politiki, kjer piše, da se Slovenija zavezuje za krepitev čezoceanskega sodelovanja: »Kako naj Slovenija nadgradi transatlantsko partnerstvo, če na uradnem obisku podpisujemo memorandume, ki so v neposrednem nasprotju z vrednotami, cilji in načeli transatlantskega partnerja?« se je ob tem vprašal dr. Logar, ki ga ne čudi, da ima Hrvaška boljše zaveznike, kot se je izkazalo na sojenju na arbitražnem sodišču. »Podpis memoranduma z družbo s črne liste ZDA ne prispeva k temu, da bi ZDA podpirale našo stran v uveljavljanju arbitražne odločbe,« je prepričan poslanec. Na očitke predsednika uprave SDH, da je drugi sklep, ki ga predlagamo v SDS, nezakonit, Logar odgovarja, da o tem, kaj je zakonito in kaj ne, odloča sodišče in gre konec koncev le za predloge: »Kar vam v sklepih predlagamo mi, bi vam morala predlagati že Sova in pristojna ministrstva.

Tudi Logar deli mnenje z Mahničem, da je trgovanje z energenti eno od ključnih vstopnih točk, preko katerih rusko hibridno vojskovanje vnaša nemir v zvezo Nato v sodelovanju z drugimi partnerji. »Če je ogrožen interes Slovenije in če je ogroženo poslovanje Petrola, o tem moramo spregovoriti,« dodaja Logar, ki za primer navaja tudi druge države EU, kjer podjetja sama ob morebitnih pogovorih o poslovanju z dotično rusko družbo zavrnejo sodelovanje s tem podjetjem.  »V Sloveniji pa je zgodba popolnoma obrnjena. Sam predsednik vlade podpira sodelovanje z družbami na črnih listah. To je skregano z logiko,« poudarja dr. Logar, ki je kritičen tudi do tistih, ki se seje niso udeležili, med drugim do Rajka Kozmelja, direktorja Sove, kar odpira vprašanje, ali je Sova ponovno zatajila. Ob besedah predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve, da so bili seznanjeni z morebitnim tveganjem, a da je Petrol že sprejel sklep o sodelovanju z rusko družbo in da MZZ ne more vplivati na poslovanje slovenskih družb, je bil poslanec predsednik komisije zgrožen: »V normalnih demokracijah se podjetje pozanima o morebitnih kršitvah strateških interesov, MZZ pa odloči, ali lahko pride do sodelovanja. To očitno pomeni, da je Vlada RS v službi Petrola. Logar je ob koncu poudaril, da je od številnih ruskih podjetij le petnajst tistih, ki so na »elitnem« seznamu sankcij ZDA, »in Petrol podpiše memorandum ravno z enim od teh podjetij«.

Ob koncu je tudi Zvone Černač poudaril, da je po besedah predstavnika z MZZ predsednik vlade Marjan Šarec zavestno sodeloval pri podpisu sporazuma s podjetjem, ki je na črni listi: »Upam, da je vsem jasno, da moramo to pot memoranduma čim prej zaključiti.«

Članice in člani KNJF so ob koncu seje sprejeli vse tri sklepe, ki smo jih predlagali v Slovenski demokratski stranki.