Danes je v Kulturnem domu v Bovcu potekal Posvet Slovenci – kdo smo in od kdaj smo tu?, ki sta ga organizirala Skupina raziskovalcev evropskega staroselstva RES in Gorniški klub dr. Henrika Tume. Osrednji dogodek letošnjega posveta je bila predstavitev Zbornika Staroselci v Alpah.
Na začetku Posveta »Slovenci - kdo smo in od kdaj smo tu?« je v imenu skupine raziskovalcev RES prisotne pozdravil Jože Rant, ki je povedal, da je znanost dinamična in da se ji moramo nenehno prilagajati, saj se dnevno spreminja. Kot pomembno je izpostavil, da so raziskovalci RES imeli v preteklem letu mnogo dobrih objav, kar je pritegnilo ljudi k branju in kasneje tudi razmisleku. V zaključku nagovora je v spomin na akad. prof. dr. Antona Mavretiča in Leopolda Severja spregovoril o njunih dosežkih.
Nato je prisotne pozdravil predsednik SDS Janez Janša, ki je povedal, da bi v časih, ko znanost napreduje lahko izkoristili tehnologijo za boljšo poznavanje lastnih korenin. »Znanost je raziskovanje. Ko prideš do novih dejstev in ugotovitev, popravljaš staro,« je dejal Janez Janša in ob tem opozoril, da novih odkritij ne bo, če se z znanostjo ne bo nihče ukvarjal. Izpostavil je dobro delo raziskovalcev RES in Jožetu Rantu podaril spominsko značko.
.@JJansaSDS na posvetu o izvoru Slovencev: "Danes imamo poleg starih orodij za raziskovanje korenin, kot sta jezikoslovje in arheologija, na voljo tudi genetiko, ki je novo orodje. Upam, da bo izkoriščeno vse, kar nam moderna znanost ponuja, da se bomo bolje spoznali." pic.twitter.com/Udi4L36zaO
— SDS (@strankaSDS) August 5, 2021
Prisotne sta uvodoma nagovorila tudi častni član Gorniškega kluba Skala dr. Anton Jeglič in Bojan Pograjc. Dr. Jeglič je povedal, da se dolga leta raziskovalci RES srečujejo z namenom, da bi osvetlili slovensko zgodovino in tako izvedeli od kod smo prišli in kdo smo. »Že dr. Henrik Tuma je ogromno časa porabil pri iskanju slovenskih besed pri poimenovanju gora in grebenov. Opravil je veliko delo, ki danes ne bi več moglo biti opravljeno, saj bi bilo marsikaj pozabljeno,« je opozoril Anton Jeglič ter predal besedo Bojanu Pograjcu, ki se je raziskovalcem RES zahvalil za preteklo delo ter jim zaželel še obilico dobrih objav.
Po končanih uvodnih pozdravih je imel predstavitev referata z naslovom Romanje h Svetovitu/Kresniku na Arkono - po sledeh naših prednikov med Jadranom in Baltikom: Mitološke, krajinske in zgodovinske sledi med Jadranom in Baltikom Janez Bizjak. Bizjak je v začetku predstavil nekaj slovenskih ljudskih izročil, ki se nanašajo na Svetovita (Trenta, Sveta Trojica…) in pražupnije ter prve župnije med Jadranom in Salzburgu, ki so posvečene Svetemu Vidu (Sveti Vid pri Dravogradu, Šentvid pri Ljubljani, Seit Veit pod Staleško goro-središče Noriškega kraljestva…). V drugem delu svojega referata je Janez Bizjak prisotnim orisal skrivnostno Arkono, kjer je nekoč stalo največje svetišče z zidanim templjem in tempeljskim naseljem namenjeno čaščenju Svetovita. Kot zanimivost je Bizjak izpostavil, da je do Arkone na otoku Rugen vodila prazgodovinska jantarna pot vse od tržaškega pristanišča in da so toponimi skoraj enaki na začetku ter koncu poti. »Kdo so bili prebivalci otoka Rugen (rujanci) ne vemo, saj so izginili. Prav tako ostaja skrivnost, kdaj se je na otoku začelo čaščenje Svetovita. Vemo pa, kdaj se je čaščenje prenehalo. To je bilo leta 1168, ko so Danci uničili tempelj,« je povedal Bizjak in spregovoril o legendah o potopljenem zakladu, ki bi ga naj svečeniki ob napadu Dancev zmetali v morje.
Janez Bizjak je navzoče popeljal po "Jantarni poti" - romanju naših prednikov na Arkono, antično svetišče posvečeno Svetovitu, ki je bilo uničeno leta 1168. O potopljenem zakladu Arkone še danes pričajo lokalne pripovedke. pic.twitter.com/mcs6UUvE9W
— SDS (@strankaSDS) August 5, 2021
Po kratkem odmoru je sledil osrednji dogodek letošnjega Posveta: predstavitev Zbornika »Staroselci v Alpah«. Zbornik so predstavili avtorji sami. Kot prvi je spregovoril Anton Velušček in predstavil zgodovino koliščarjev in kolišč na Ljubljanskem barju. Povedal je, da so nove ugotovitve pokazale, da je bilo barje poseljeno v valovih in da so koliščarji znali dobro izkoristiti potenciale narave in da so naravo tudi znali upoštevati. Kot pokazatelj kulturne ter tehnološke naprednosti koliščarjev je Anton Velušček izpostavil pred leti odkrito koliščarsko kolo, ki je zelo dobro dodelano.
Predstavitev zbornika "Staroselci v Alpah" - Anton Velušček: Prišli smo do ugotovitve, da je bilo Ljubljansko barje poseljeno v valovih. Poseljeno je bilo tudi takrat, kok so Egipčani gradili piramide. Raziskave so pokazale, da so koliščarji znali naravo izkoristiti optimalno. pic.twitter.com/pymc2iHDMZ
— SDS (@strankaSDS) August 5, 2021
Naslednje tri prispevke z naslovi Staroselci, njihova dediščina in izročilo ter Daritvena, obredna in kultna mesta v Vzhodnih Alpah in Veliki Klek ali Großglockner je predstavil Janez Bizjak. Po njegovi oceni so bile Alpe vedno prehodne. »Prve pastirske steze so se pozneje shodile v tovorne poti in na to v ceste oz prelaze. Ob tem je treba poudariti, da so bile Alpe vedno ozemlje s trdimi pogoji preživetja in niso bile nobena idila,« je še dejal Bizjak in dodal, da je za Alpe značilna stara pašniška kultura. Bizjak je prav tako prepričan, da so znanje rudarjenja in obdelovanja železa na slovenskem območju poznali že staroselci: »Trditev oz. teza, da so znanje rudarjenja in umetnost taljenja železove rude v železo v Alpah prinesli novi priseljenci po zatonu Antike, je neverjetno globoko zasidran zmoten stereotip, ki se ponavlja tudi v nekateri novejši strokovni literaturi.«
Janez Bizjak: Alpe naj bi bile neprehodne. To ne drži, Alpe so bile vedno prehodne. Prve pastirske steze so postale tovorne poti, te pa so nato prerastle v ceste oz. prelaze. Niso pa Alpe nikoli bile idilične, ampak ozemlje s trdimi pogoji preživetja. pic.twitter.com/QgQGDfk0xD
— SDS (@strankaSDS) August 5, 2021
Marija Ogrin je predstavila referat: Arheologija v visokogorju Vzhodnih Julijskih Alp: »Bohinj je bil poseljen že v stari železni dobi. Raziskave so tudi pokazale, da se je na tem območju že v železni dobi rudarili,« je med drugim povedala Ogrinova.
Referat z naslovom Predzgodovinsko steklo na Slovenskem: Steklene jagode iz novomeških arheoloških najdišč je predstavil dr. Milko Novič. »Steklene jagode so na novomeškem območju nastajale 3000 let pred nami, ko je bila edina kurjava les. Potem lahko vidimo, kako velik uspeh je bil narediti tako imenitne steklene jagode, ki so bile tehnološko ter estetsko na izjemnem nivoju,« je začel Novič. Kot je dejal, ima eno novomeško najdišče nekaj več tisoč jagod, medtem ko se po drugih evropskih gomilah najde zgolj nekaj jagod. Po mnenju Noviča bi morali biti na takšna najdišča bolj ponosni in jih bolje spromovirati v svet. »Novomeško najdišče je tudi izjemno bogato z jantarjem, kar nakazuje, da so trgovali tudi po jantarjevi poti in ne zgolj po svileni,« je bil ponosen Novič.
Ob koncu so svoje referate še predstavili Anton Perdih: Analiza pogostosti in stari jeziki; Viljem Kralj: Ali so staroselci na otoku Brač govorili slovensko?; in Vincenc Rajšp: Pojmovanje slovanstva – slovenstva v 16. stoletju.
Galerija
