Postopna prepoved uporabe nekaterih plastičnih izdelkov pravi način soočenja s prenakopičenostjo

Včeraj je v Kopru v organizaciji Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji potekala okrogla miza o ponovni uporabi plastike in poslovnih priložnostih, ki jih ta prinaša. Gostji okrogle mize sta bili tudi evropski poslanki iz vrst SDS Patricija Šulin in Romana Tomc. Konferenca je potekala v okviru Regionalnega foruma za razpravo, s katero želijo organizatorji prek dialoga med evropskimi poslanci, predstavniki ministrstev, strokovnjaki na okoljevarstvenem področju, nevladniki, podjetniki in raziskovalci najti odgovore na vprašanja, ki se jim v prihodnosti ne bo moč  izogniti.

V svetovnih oceanih vsako leto konča od 5 do 13 milijonov ton plastike, Evropska unija pa vsako leto proizvede tudi do 25 milijonov ton odpadne plastike, pri čemer se le 30 % odpadkov ponovno uporabi oz. reciklira. Plastične odpadke tako najdemo tudi v zraku, tleh, naših telesih in naši hrani.

Plastika je lahka in poceni, vendar se odpadki reciklirajo kar 450 let in razpadajo v škodljive mikrodelce, ki ogrožajo okolje in naša življenja. Tako so na konferenci govorniki skušali najti odgovore na naslednja vprašanja: Kako lahko odpravimo ali vsaj podaljšamo rok uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo? Kako lahko olajšamo njihovo recikliranje? Kako lahko preprečimo, da bi plastika končala tam, kamor ne spada? Kaj pomeni za trg dela in poslovne priložnosti?

Patricija Šulin: Na Evropski uniji je spodbujanje ponovne uporabe

V Sloveniji letno nastane okoli 7 milijonov ton odpadkov, boljše ravnanje s komunalnimi odpadki, ki se jih več kot 70 % odloži na odlagališča, se zagotavlja z novimi predpisi in centri za ravnanje s komunalnimi odpadki, v katerih bo potekala obdelava mešanih komunalnih odpadkov. »V zadnjih letih se je, skladno z zakonodajo EU, na področju ravnanja z odpadki uvedlo kar nekaj sprememb. Na primer, na podlagi odgovornosti proizvajalca so bile vzpostavljene sheme za zbiranje in obdelavo posameznih tokov odpadkov ter financiranje teh dejavnosti, kar zagotavlja pravilno ravnanje s temi odpadki,« je pojasnila Patricija Šulin.

»Prepoved plastike za enkratno uporabo, kot so npr. plastični pribor, vrečke in posode za hitro hrano, smo podprli že v Evropskem parlamentu. Ti proizvodi, ki predstavljajo več kot 70 % morskih odpadkov, bodo od leta 2021 prepovedani na trgih EU,« je dejala Šulinova in dodala, da morajo države članice sestaviti nacionalne načrte za vzpodbujanje uporabe proizvodov, primernih za večkratno uporabo, ponovno uporabo in recikliranje. »Že sedaj obstajajo alternativni proizvodi proizvodom za enkratno uporabo, ki so prav tako cenovno dostopni,« je poudarila poslanka, ki poleg recikliranja zagovarja tudi ponovno uporabo izdelkov, kjer je to mogoče. »Na Evropski unije je spodbujanje ponovne uporabe. V kolikor bi evropska podjetja dala prednost ponovni uporabi računalnikov in ne reciklaži, bi ustvarili npr. 10.500 novih delovnih mest,« je še pojasnila Šulinova.

Sogovorniki na okrogli mizi so se strinjali, da morajo ukrepi zmanjšanja odpadkov zajemati tudi odpadke tobačnih izdelkov, še posebej cigaretne filtre, ki vsebujejo plastiko. En cigaretni ogorek lahko onesnaži od 500 do 1000 litrov vode. Ogorki, odvrženi na cestišče, potrebujejo tudi do 12 let, da se razkrojijo.

V drugem delu konference je Patricija Šulin spregovorila o vplivu okoljskih tem na ljudi. »Številni posamezniki in okoljske organizacije 22. aprila na svetovni dan Zemlje pripravljajo različne dogodke in prireditve, s katerimi opozarjajo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Žal pa se preostale dni na okolje kar nekako pozabi,« je bila kritična evropska poslanka, ki meni, da je ena najbolj prepoznavnih značilnosti Slovenije ohranjena narava, zlasti velika biotska raznovrstnost in krajinska pestrost. »V Sloveniji je danes okoli 10 % ozemlja v zavarovanih območjih, 35,5 % pa je varovanega v okviru Nature 2000, status naravne vrednote pa je podeljen 14.901 vrednim delom narave,« je še dejala.

Romana Tomc: Reševanje problema onesnaženosti okolja se začne že v zgodnjem otroštvu

Svet se utaplja v plastiki in Evropski parlament je ravno pred kratkim sprejel pravila za zmanjšanje in tudi nekatere prepovedi prodaje plastike za enkratno uporabo. »Danes se že utapljamo v plastični embalaži, ki konča drugje, kot v zbirnih centrih, njena proizvodnja in uporaba pa se samo še povečujeta. Ocene ne govorijo v prid svetli prihodnosti, po nekaterih napovedih naj bi se v prihodnjih letih količina v okolju početverila,« pa je poudarila Romana Tomc, ki je za politično skupino ELS na odboru za ekonomske zadeve pripravljala mnenje o novi direktivi: »Menim, da je postopna prepoved uporabe nekaterih plastičnih izdelkov pravi način reševanja tega problema. Zmanjšanje bo lahko že samo od sebe vodilo do tega, da nekaterih izdelkov ne bomo več uporabljali, posledično tudi proizvajali. Seveda bodo ta pravila vplivala tudi na industrijo, kateri pa je potrebno dati čas za prilagoditev.«

Veliko pa lahko naredimo že doma: »Najprej pravilna vzgoja, kasneje pa ustrezna kaznovalna politika in dajatve so kombinacija ukrepov, ki bo pripeljala do končnega cilja, dolgotrajne spremembe na bolje. Veliko je v rokah državne politike, precej težje pa je spremeniti našo zavest in razmišljanje. Zato je potrebno z ustrezno vzgojo pričeti že v zgodnjem otroštvu,« je za konec dodala evropska poslanka Romana Tomc.