Iskanje

Pridruži se

Pošteno delo mora roditi dober rezultat

Dr. Milko Novič: Nujno je potrebna nova vlada, ki jo čaka mukotrpno popravljanje napak Pahorjeve vlade, vključno s ponovnim pridobivanjem zaupanja ljudi. Milko Novič, doktor kemije, predavatelj in lastnik plantaže sivke pri kraških Brjah, je odraščal v vasi Brje pri Koprivi. Študentska leta je preživel v Ljubljani ob študiju na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer je tudi magistriral in v letu 1991 doktoriral. Po diplomi leta 1979 se je do konca leta 1980 zaposlil v Tovarni organskih kislin v Ilirski Bistrici. JNA je odslužil v letu 1981 v Ljubljani, nakar se je leta 1982 zaposlil na takratnem Kemijskem inštitutu »Borisa Kidriča« v Ljubljani. Na Kemijskem inštitutu je služboval vse do junija 2009.V času opravljanja raziskovalne dejavnosti na Kemijskem inštitutu (mimogrede pripada prvi generaciji »2000«, sedanji verziji tako imenovanih mladih raziskovalcev) je veliko dela opravil v tujini. Eno leto je bil na specializaciji v Švici, kasnje leto in pol v Andaluziji v Španiji, večkrat v Kaliforniji, največji vpliv na njegovo sedanje delo pa so imeli njegovi delovni obiski Univerze na Tasmaniji (Avstralija). Vsega skupaj je na Tasmaniji, v laboratoriju, ki ga vodi priznani prof. Paul R. Haddad, preživel leto in pol. To je bil čas, kot sam pravi, ki ga je dokončno preobrazil v raziskovalca.Kljub izjemni draži razburljivega raziskovalnega življenja in dela v tujih laboratorijih (v letu 2005 mu je bilo ponujeno mesto rednega profesorja na Univerzi na Tasmaniji) se je leta 2007 med zadnjim obiskom Tasmanije odločil, da se vrne domov, bližje rodnemu Krasu. Živi namreč v Ljubljani, kjer si je ustvaril družino (žena je tudi raziskovalka na področju kemijskih znanosti, ena hčerka je študentka, druga pa obiskuje gimnazijo). Kot rečeno, se je leta 2007 vrnil v Slovenijo z namero, da bogate izkušnje prenese v svoje delovno okolje v domači deželi. Pa se je zalomilo. Tako hudo, da je leta 2009 ostal brez službe. In je brez službe še vedno.Vzporedno s službeno kariero pa je pričel z eksperimentom, ki ga je poimenoval projekt »Sivka na Krasu«. Sam pravi, da mu ta projekt pomaga pri premagovanju življenjskih čeri, ki so se pojavile po nasilni izgubi službe. Projekt »Sivka na Krasu« živi, plantaža šteje danes že preko 6000 grmičkov.Za našo spletno stran je spregovoril o svojem življenju, delu, politiki in razlogih, zakaj se je vključil v Slovensko demokratsko stranko.1.     Vaša življenjska zgodba je zelo razgibana. Ko pogledate nazaj, kateri dogodki so vam ostali v spominu?Življenje mi res ni prizanašalo, ne z lepimi, pa tudi z manj lepimi trenutki ne. Lepih se seveda radi spominjamo. Zame je verjetno daleč najlepši del življenja čas, ko sta se rodili hčerki.  Spomini na tisti čas so tako živi, kot bi se vse dogajalo včeraj. Z menoj sta delili špansko Andaluzijo, pa tudi avstralsko Tasmanijo. Ravno Tasmanija je bila kraj, ki nas je še bolj povezal. Tako močno, da hčerki včasih vprašata, kdaj gremo nazaj »tja doli«.  Pa tudi prvega dne, ko sem prišel na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ne bom nikoli pozabil. Še vedel nisem, kje se nahaja fakultetna stavba. Ko sem prišel v bližino, sem povprašal mimoidočega, kje je kemija. Pogledal me je in vprašal, če se nameravam vpisati na »čisto kemijo«. Ko sem potrdil, sem slišal tisti odgovor: »No ja, nekaterim pa uspe…«  Dogodilo pa se je tudi marsikaj neprijetnega. Pravzaprav kar veliko tega. Verjetno pa je moj zagovor doktorata tisti dogodek, vezan na profesionalno kariero, ki bo ostal  »zabetoniran« v mojem spominu kot neprijeten. Običaj je, da zagovoru prisostvujejo kolegi iz laboratorija in še kdo iz matične institucije. Komisija in jaz smo čakali, pa nič. Nobenega ni bilo. Ko sem opravil zagovor, sem se vrnil na inštitut, kjer sem ugotovil, da so vsi, razen kolegice Jasne in kolega Matjaža, pobegnili domov. Tudi prav. No najhuje me je prizadel naslednji ponedeljek vodja oddelka, ki je prišel k meni, pa ne da bi mi čestital, ampak da bi mi povedal, da imam dva meseca časa, da grem. In so me dislocirali…2.     Slovenija vas pozna po veliki plantaži sivke na Krasu. Kako ste prišli na to idejo?Moje korenine so v zemlji na Krasu. V družini nas je bilo šest. Redno je bil zaposlen le oče, zato je bilo potrebno poskrbeti za pridelavo hrane na kmetiji. Kasneje nas je življenje razredčilo in raztrosilo po svetu. Dandanes zemlja ne služi več namenu pridelave hrane, zato je precej naše družinske zemlje in podobne ostale zemlje po Krasu, neobdelane.Sam sebe štejem med konzervativne ljudi glede odnosa do zemlje. To pomeni, da želim ohranjati funkcijo in videz pokrajine, kolikor je le v moji lastni moči. Seveda pa je potrebno zato imeti nek motiv. In sam sem našel ta motiv v gojenju lavande. Predvideval sem namreč, da bo velik nasad lavande predstavljal predvsem zame tisto privlačno silo, ki me bo večkrat tudi med tednom pritegnila domov. V začetku so me sosedje pogledovali z »razumevanjem«, češ, fantu je v znanosti malo »zakuhalo«. No že po prvem cvetenju pa so se stvari uredile. Lavanda sedaj krasi njivo in s tem vaško okolico. Sovaščani so se navadili na pogosta vprašanja mimoidočih, češ »kje je tisti nasad lavande?« Še več, vaščani so izjemno lepo sprejeli vsakoletno žetev lavande, ki je postala že tradicionalna. Kot se radi pošalimo, pol leta živimo v pričakovanju žetve, naslednjega pol leta pa »strokovno analiziramo« dogajanja ob žetvi. Skratka, okolica je sprejela lavando v svoji bližini in izgleda, da se nekaj podobnega dogaja tudi širše na Krasu.
 
3.     Naravni izdelki so tudi v Sloveniji vse bolj popularni. Za kaj vse lahko uporabimo sivko in kaj vi izdelujete iz nje?Moj osnovni moto ob odločitvi za nasad lavande je bil poizkus trajnostne vpeljave lavande v kraško krajino. Seveda pa sem že ob začetku vedel, da bo potencialne posnemovalce zanimalo predvsem dejstvo, ali se ta dejavnost izplača in kako produkte plasirati na tržišče.  Zato sem  takoj s zasaditvijo pričel pripravljati linijo za predelavo lavandinega cvetja, to je destilator za destilacijo z vodno paro. Poleg suhega cvetja je tako eterično olje lavande in pa hidrolat (vodna frakcija destilata, nasičena z eteričnim oljem lavande) tista skupina proizvodov, ki jih lahko ponudimo tržišču. Seveda ob upoštevanju pravil igre (dovoljenje za proizvodnjo in prodajo, ustrezna embalaža). Izkazalo se je, da ljudje radi posegajo po teh produktih, tudi zato, ker s tem želijo podpreti to dejavnost na Krasu. Kot rečeno, sem po poklicu kemik. Lahko rečem, da sem ekološko dokaj osveščen in zato naklonjen sodobnim tendencam menjave industrijskih produktov z naravnimi. Eden takih produktov so tudi naravna mila. Potreboval sem eno zimo, da sem osvojil tehnologijo priprave trdih (natrijevih) in tekočih (kalijevih) mil. Trenutno skušam z nekaj poslovnimi partnerji postaviti obrat za proizvodnjo naravnih mil ter le-ta ponuditi tržišču. Verjetno ni težko ugotoviti, da je zakonodaja tista, ki nam v tej fazi intenzivno »kodra živce«. Pa bomo zmogli, verjamem.
Seveda sem razvil še nekaj drugih produktov, kot so dišeče kopalne soli, posebna vrtnarska mila za trdo kožo itd.. Možnosti je veliko, če bi le bili deležni nekaj finančne podpore…
 
4.     Vsi si želimo, da bi živeli od dela, ki nas veseli. Je vaša dejavnost dovolj dobičkonosna, da se lahko ukvarjate zgolj s tem?Gojenje lavande na Krasu je zame hobi. In hobi bo tudi ostal. Za to, da bi bilo gojenje lavande toliko profitno, da bi lahko nekdo od tega živel, bi bilo potrebno posaditi bistveno večje površine, recimo 10 hektarov. Seveda pa bi to potegnilo za seboj nabavo kombajna za strojno žetev (žetev trenutno poteka ročno, s srpi), potrebno bi bilo postaviti zmogljivo destilarno, kar vse pomeni velik začetni  finančni vložek.Na področju raziskovalne dejavnosti sem namreč pripeljal nekaj projektov do faze realizacije in si jih želim razvijati naprej. Eden takih projektov je razvoj nove teorije interakcije šibkih in močnih elektrolitov v vodni fazi. Med delom na Univerzi na Tasmaniji v letih 2003/2004 mi je v celoti uspelo pokazati, da je veljavna teorija, objavljena okrog 1950, napačna. Vzporedno sem pričel razvijati povsem novo teorijo, ki sem jo uspel skupaj s prof. P.R. Haddad-om v grobih obrisih že objaviti. Na žalost je bilo delo z mojo odpustitvijo prekinjeno. Vendar pa sem prepričan, da bom v bodoče našel način, kako nadaljevati z raziskovalnim delom na tem področju in razviti teorijo do konca. Tudi delo na področju forenzičnih raziskav mi je bilo v izjemno veselje. Lepe uspehe sem dosegel na področju sledenja izvora nizkobrizantnih eksplozivov (doma narejena eksplozivna telesa). Tudi to delo, verjamem, je bilo le začasno prekinjeno.
 
5.     Se gospodarska kriza pozna tudi pri vas? Ste s strani države za svoje aktivnosti deležni zadostne spodbude?V raziskovalnem sektorju se kriza praktično ne pozna, kar je po mojem mnenju zelo narobe. Vendar se bom temu področju v odgovoru izognil  in se dotaknil  le projekta »Sivka na Krasu«.Dejavnost je v slovenskem prostoru popolnoma nova in zato ni deležna posebne pozornosti pri dodeljevanju raznih subvencij. Pa tudi moj pristop v tej fazi ni naravnan na pridobivanje sredstev, ampak predvsem v popularizacijo te dejavnosti. Pri tem mi pomagajo mediji, saj sem v minulih treh letih imel že kar nekaj intervjujev (radijskih in televizijskih), dejavnost je bila predstavljena v kar lepem številu člankov v revijah in dnevnem časopisju.Seveda pa se sam ne morem zadovoljiti s stanjem, kakršno je sedaj in iščem poti, kako bi lahko idejo »Sivka na Krasu« drugače, koristneje vpel v širši slovenski prostor. Ob tem sem naletel na informacijo, da slovenski parlament sprejema zakon o socialnem podjetništvu in v trenutku sem ugotovil, da je moja dejavnost lahko bistveni del takega socialnega podjetja, ki bi zajemalo celotno področje Krasa. Tu pa sem naletel na posledice gospodarske krize, ki je zajela našo državo. Občine so namreč praviloma prezadolžene in zato niso pripravljene vstopiti v projekt z nakupom neke nepremičnine, ki bi postala nosilec takega podjetja. Mimogrede bi lahko namreč postavili proizvodnjo in predelavo lavande in drugih zanimivih dišavnic (žajbelj, poprova meta, lovor, rožmarin) in pa revitalizirali smolarjenje na Krasu. Vse te dejavnosti sem že razvil do faze polindustrijske proizvodnje in bi jih lahko ponudil kot moj prispevek v tako socialno podjetje. Vendar kot rečeno je ideja trenutno neuresnjičljva, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
 
6.     Kako to, da ste se začeli zanimati za politiko?Politika (ne šank-politika) je po mojem mnenju nujni del življenja vsakega intelektualca. Svet okrog nas je politika in dobro je, če si posameznik zgradi svoj odnos do politike, saj si na ta način skreira svojo življenjsko pot. Je pa po mojem mnenju politika dokaj resna stvar, zato zavestno nisem nikoli podlegel vsiljevanemu črednemu nagonu »mas-politike« v našem prostoru. Sicer kritičen do dogajanja sem ostal zunaj okvirjev aktivne politike, saj sem menil, da je moje mesto v raziskovalno-pedagoški sferi, kjer sem se počutil res »doma«.Pa so se stvari pričele spreminjati. Privzgojeni primorski ideološki železobetonski politični okvir je s spoznavanjem drugačne plati življenja pričel popuščati. Kmalu sem ugotovil, da »ima vrabec še vedno obe nogi enako dolgi, zlasti pa levo«. To se ni dobro preklopilo z mojim pogledom na mesto in privilegije posameznikov, predvsem v javnem sektorju, zato sem zašel v težave, ki so se končale z mojo eliminacijo. Seveda je le-ta sledila predhodni dikvalifikaciji, ki sem je bil deležen s strani »pravovernih« sodelavcev.  V času, ko sem ostal brez službe, sem pričel razmišljati o moji resnejši podpori izbrani politični opciji. Tehten premislek je na koncu odločil v prid aktivnejši vlogi v stranki SDS, saj mi je le-ta po nazorih, po katerih živim, najbližje. 
 
7.     V mandatu vlade Janeza Janše je bil ustanovljen Strokovni meroslovni svet, katerega član ste bili tudi vi. Kakšne so bile aktivnosti in ali še deluje?V mandatu g. Janše sem bil imenovan v tri telesa: dve državni in eno evropsko. Na državnem nivoju sem bil imenovan v upravni odbor inštituta Jozef Stefan v Ljubljani ter v Strokovni meroslovni svet. Na evropskem nivoju pa sem bil imenovan za predstavnika Slovenije na področju delovanja malih in srednjih podjetij. Glede Strokovnega meroslovnega sveta sem bil prisoten na več sestankih. Predsednik sveta je bil nekdanji minister dr. Zupan. Svet se je v glavnem zaposloval z razdeljevanjem denarja za potrebe vzdrževanja državnih etalonov na posameznih področij. Bilo je še nekaj drugih, po moji oceni manj pomembnih dejavnosti. V trenutku, ko sem bil redno odpuščen iz krivdnih razlogov, mi je uprava blokirala elektronski naslov, tako da od takrat dalje (junij 2009) nisem bil več obveščan o delovanju tako sveta kot institucije v Bruslju, v katero sem bil imenovan.Bistveno bolj pomembna je bila, po moji oceni, moja vloga v upravnem odboru IJS. Tam sem »skoraj zvozil mandat«. Pravim skoraj, saj so me zamenjali nekaj mesecev pred iztekom mandata na način, da me ministrstvo ni niti obvestilo o tem.Razlogov je lahko več, tudi ta, da me je imenovala SDS, čeprav takrat nisem bil član. Po mojem prepričanju (in glede na izjave nekaterih blizu vodstva IJS) pa sem bi zamenjan zaradi mojih naporov, da bi se se uredil status IJS. Namreč po prepričanju takratnega vodstva IJS inštitut ni imel pravno enoznačnega statusa (javni zavod) in je zato prihajalo do nekaterih poskusov delovanja proti pravilom, ki veljajo za javne zavode. Še zlasti se je to pokazalo na primeru trošenja denarja, ki se je akumuliral na poslovnem skladu IJS in pa na primeru nakupa zemljišča za širjenje dejavnosti. Kot rečeno, je moje zastopanje stališča, da je IJS v celoti javni zavod, na koncu rezultiralo v moji redni odpovedi. Ni pa tudi brez pomena moje stališče, da so javni zavodi na področju naravoslovja v obliki in vsebini, kot se nahajajo sedaj, predimenzionirani in prefinancirani. To moje stališče je verjetno dokončno izbilo sodu dno.8.     5. junija 2011 bomo na referendumu odločali o usodi pokojninskega zakona, medsosedske pomoči in arhivskega zakona. Kakšno je vaše mnenje o omenjenih zakonih?Odgovor na to vprašanje je lahko enostaven ali pa silno zapleten, odvisno kaj hočemo povedati. Moje stališče do omenjenih treh referendumskih vprašanj se je izoblikovalo glede na stanje naše države, v katerem se je le-ta znašla. Krizi ni videti konca. Še več, poglablja se kriza moralnih in etičnih vrednot, kar bo na koncu najtežje sanirati. Poglablja se kriza zaupanja in so zato lepotni popravki, kar po mojem prepričanju omenjeni trije zakoni so, popolnoma neučinkoviti.  Nujno je potrebna nova vlada, ki jo čaka mukotrpno delo popravljanja vseh teh napak, vključno s ponovnim pridobivanjem zaupanja ljudi. Prej ko s tem postopkom pričnemo, prej bomo ustavili negativne trende in prej bomo krivulje obrnili navzgor. Zato menim, da bi bilo potrebno zakone zavrniti in tako pričeti s projektom Slovenija 2.0.
 
9.     Zakaj ste se odločili, da se včlanite v Slovensko demokratsko stranko?V mojih letih bi težko rekel, da se vključujem v stranko zaradi želje po  politični karieri. Rad bi pa se vključil v krog ljudi, ki razmišljajo podobno in z veliki veseljem bi posredoval moje izkušnje drugim. To je pravzaprav vsa resnica.
 
10.  Kaj bi za konec sporočili članicam in članom SDS?SDS je postala glavna opozicijska stranka in s tem prevzela nase vso težo političnega razvoja slovenskega prostora v primeru, da zmaga na naslednjih parlamentarnih volitvah. Zmaga pa je le začetek težkega dela, ki stranko SDS čaka. Vendar pa stranka so ljudje. Od nas je odvisno, kako bo širši slovenski prostor stranko sprejel in jo podprl na volitvah. Vsako dejanje prav vsakega člana stranke bo pod povečevalnim steklom politične konkurence in glede na obvladovanje medijskega prostora, takoj obešeno na največji možni zvon kontrapropagande. Torej pošteno delo mora roditi dober rezultat, to je zaupanje ljudi.Dr. Milko Novič je v videoposnetku, ki sledi, nekoliko podrobneje spregovoril o svojih pogledih na aktualno politično situacijo v Sloveniji. Vabljeni k ogledu.  Z dr. Novičem sem se pogovarjala Klavdija Pojbič.
Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.