Poslovanje, upravljanje in nadzor v enih rokah

Upravljanje z namenskimi sredstvi ne sme postati domena katerekoli politične opcije, ki v določenem času obvladuje nek resor vlade.  Dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu iz vrst SDS in predsednica Odbora za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS, je predstavila stališče SDS o vladnem predlogu Zakona o Javnem skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Kot je pojasnila, Vlada RS s tem predlogom zakona ukinja Sklad kot pravno osebo sui generis, ki je bil ustanovljen 1994, in ga spreminja v javni sklad, s čimer spreminja celoten koncept njegovega delovanja, kar je, kot pravi, slabše od sedanje ureditve.Kot je povedala uvodoma, je Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK (Sklad NEK) posloval kot sklad “sui generis” zaradi njegovega temeljnega dolgoročnega poslanstva in namena. Državni zbor RS je leta 1994 sprejel Zakon o skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK v takšnem besedilu, ker se je ob sprejemanju zakona zavedal »občutljivosti reševanja problema tako z vidika namembnosti zbiranja sredstev za izvedbo dekomisije NEK, kakor tudi nadzora nad upravljanjem Sklada. Očitno je ravno iz teh razlogov Državni zbor RS prevzel odgovornost za nadzor in upravljanje Sklada, zavedajoč se nujnosti celovitega razreševanja problema razgradnje NEK in ravnanja z radioaktivnimi odpadki (RAO) iz NEK,« je dejala in poudarila: »Cilj aktualnega zakona je, da nikomur ne sme biti omogočeno, npr. niti vladi, da bi lahko namensko zbrana sredstva prelila v tekočo proračunsko porabo oziroma da bi upravljanje z namenskimi sredstvi, vključno s portfeljem, postalo domena katerekoli politične opcije, ki v določenem času obvladuje nek resor vlade«.Predlog  Zakona o javnem skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK pomeni konceptualni odmik, saj bi imela vlada nadzor tako nad upravnim odborom kot izborom direktorja, istočasno pa bi izvajala tudi nadzor nad delovanjem Sklada, s čimer se predvideva bistveni poseg v pristojnosti DZ. »Konceptualno je vprašljivo, da Vlada RS opravlja vlogo ustanovitelja in ima odločilno vlogo pri imenovanju organov upravljanja in poslovodenja, hkrati pa eden od njenih resorjev opravlja nadzor nad poslovanjem Sklada,« meni predsednica Odbora za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS. Dr. Jordan Cizelj pojasnjuje, da Sklad deluje kot velika zavarovalnica z eno samo polico – Sklad vsako leto prejema premijo (cena od prodane električne energije iz NEK), ob zapadlosti pa dolguje izplačilo (izgradnja skladišča, odlagališča in razgradnja NEK).»Predlog  Zakona o javnem skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK odpravlja poudarjeno vlogo Sklada NEK pri zagotavljanju, da bo poraba finančnih sredstev, zbranih v Skladu NEK, smotrna in namenska s strani Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO). Takšna vloga je in bi bila pomembna v zvezi z reševanjem problematike po Pogodbi med Vlado RS in Vlado RH o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo,« je prepričana evropska poslanka.To vlogo po njenem mnenju nenazadnje poudarja tudi gradivo predlagatelja (»samo ustrezno upravljanje, učinkovita in nadzorovana poraba namenskih sredstev zmanjšujejo možnosti za ugovore RH, da je morebitni premoženjski zahtevek RS pretiran«), vendar tega predlagatelj v predlogu zakona tega ni upošteval. »Samodoločanje potreb običajno vodi v neracionalno porabo,« opozarja dr. Jordan Cizelj.»Sklad nima nobenih zakonskih podlag več, da kot plačnik projektov in izvedbe skladiščenja RAO iz NEK ter razgradnje NEK, zagotavlja nadzor nad namensko porabo finančnih sredstev, ki jih odvaja ARAO. Prav tako ni predvidenih kadrovskih, strokovnih, finančnih in drugih resursov za Sklad,« še ocenjuje.Po njenem mnenju je tehnično vprašljivo, da Predlog Zakona o javnem skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK predvideva vpis »izhodiščne višine kapitala«. »V dosedanjih razpravah je bilo že izpostavljeno, da je namen sklada v financiranju projektov in izgradnje odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO) in drugih objektov, s tem financiranjem pa se bo premoženje sklada (oziroma izhodiščna višina kapitala) po logiki stvari zmanjšala,« pojasnjuje. Predlog Zakona o javnem skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK predvideva za tak primer zadolževanje sklada. To je po mnenju dr. Jordan Cizelj vprašljivo in v nasprotju z logiko »onesnaževalec plača«.Cilj EU je izboljšanje zakonodajnega okvira, s predlagano spremembo zakona pa bi po njenem mnenju v Sloveniji šli ravno v nasprotno smer, saj bi se situacija poslabšala (poslovodenje in nadzor v rokah vlade, ne DZ; manj ljudi vpletenih; nerazumne zahteve glede zadolževanja, fleksibilnosti – naložbena politika v zakonu).Za konec je dejala, da zakona o Skladu po njenem mnenju sploh ni treba spreminjati, kar je razvidno tudi iz uvodnega besedila, ki pojasnjuje zakon, saj na nekaterih mestih ne podaja dejanske ocene in se ne ujema s predlaganim zakonom (celostno je treba vzpostaviti sistem in določiti ureditev iz katere bo jasno razvidno, da so sredstva porabljena namensko za primer, da jih bomo morali terjati od RH; načelo sklad kot dober gospodar sploh ni v zakonu).Meni, da bi moral državni zbor obdržati pristojnosti nad nadzorovanjem dela Sklada. Sklad bi moral imeti pristojnost nadzora nad namensko porabo finančnih sredstev in za nalaganje sredstev v skladu z naložbeno politiko ter se ne sme zadolževati, je sklenila evropska poslanka in predsednica Odbora za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS dr. Romana Jordan Cizelj.