Posledice zahteve za referendum Zakona o Slovenskem državnem holdingu so že vidne
torek, 6. 11. 2012MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovana predsedujoča, spoštovana predstavnica vlade. Kolegice, kolegi. Uvodoma bi v imenu Poslanske skupine SDS podal argumente za presojo ustavnosti posledic, ki jih prinaša nesprejem oziroma zavrnitev Zakona o slovenskem državnem holdingu na referendumu. Republika Slovenija se je znašla v situaciji, ko mora sprejeti odločne ukrepe za stabilizacijo javnih financ, reformo trga dela in reformo pokojninskega sistema, saniranje bančnega sistema, nujno pa mora v okviru tega paketa reform tudi izboljšati upravljanje z državnim premoženjem.
Pri izvajanju zakona o upravljanju kapitalskih naložb se pojavljajo anomalije in nasprotujoče si poteze, ki niso vodile do maksimiziranja vrednosti državnega premoženja. Zaradi nesprejete strategije in drugih strateških dokumentov, to je v letih načrtov upravljanja, je prišlo v sistem upravljanja s kapitalskimi naložbami države do še večje nepreglednosti kot je bila pred ustanovitvijo agencije za upravljanje kapitalskih naložb. Da bi se odpravilo navedeno in da bi se s spremembo sistema upravljanja doseglo učinkovito upravljanje vseh državnih naložb na enem mestu je potrebno sprejeti Zakon o slovenskem državnem holdingu ki bo kot del reform lahko prispeval k izboljšanju gospodarskega okolja in stabilizacij javnih financ. V kolikor reformnih ukrepov ter Zakona o slovenskem državnem holdingu v okviru le-teh Republika Slovenija ne bo uveljavljala ali jih ne bo uveljavljala pravočasno ne izključujemo možnosti, da bo Slovenija morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč.
Zakon o slovenskem državnem holdingu v primerjavi z obstoječo ureditvijo v večji meri zagotavlja uresničevanje ustavne pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Zakon o slovenskem državnem holdingu vsebuje določbe skladno s katerimi bodo prilivi v pokojninsko blagajno po uveljavitvi zakona večji saj bo moral Kad nakazati SPIZ-u vsako leto najkasneje do 30. septembra petdeset milijonov evrov primarno za usklajevanje pokojnin. Poleg tega nakazila pa bo Slovenski državni holding za zagotavljanje dodatnih sredstev SPIZ nakazala Kad-u 10 % kupnine, ki jo bo dobil holding iz naslova prodaje svojega premoženja. Tako opisane določbe Zakon o slovenskem državnem holdingu v primerjavi z obstoječo ureditvijo kot jo predpisuje Zakon o preoblikovanju kapitalske družbe omogoča boljše izvrševanje pravice do socialne varnosti, ki jo vsebuje 50. člen Ustave.
V primeru neuveljavitve Zakona o slovenskem državnem holdingu bo ogrožena ustavna pravica do pravne in socialne države, saj bo država v sedanjih oteženih finančnih okoliščinah težje zagotavljala financiranje in s tem potrebna finančna sredstva za izplačilo pravic katerih upravičenci imajo pravni naslov. Določba Zakon o slovenskem državnem holdingu tako v primerjavi z obstoječim Zakonom o upravljanju kapitalskih naložb ter prakso izvajanja le-tega v večji meri sledijo mednarodnim pravilom. Sledijo določbi 153. člena Ustave, ki narekuje usklajenost pravnih aktov in določa med drugimi, da morajo biti v zakonu v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral Državni zbor. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo takšen predlog in zahtevo podprla.
V nadaljevanju bi se pa mogoče dotaknil še, kaj pomenijo poteze, ki jih je naredila Poslanska skupina Pozitivne Slovenije in pa trije poslanci. Jaz osebno ocenjujem, da je legitimna pravica, kar so naredili, ti trideseti podpisniki. Ocenjujem, da gre pa za skrajno politično nehigieno, da so se temu odločili pet minut pred dvanajsto. Vemo vsi, da se je zakon pripravljal skozi celo poletje in da ga je vladna koalicija razumno umaknila iz dnevnega reda že na julijski seji, kljub temu, da se zavedamo, da je Slovenija zaradi tega drago plačala te posledice. Pozitivna Slovenija nikdar, nikoli, do torka do pet minut do polnoči ni izrazila volje do tega, da bo zahtevala referendum. Verjamem, da so bili prepričani, da bo to v njihovem imenu naredil sindikat in so se za sindikatom skrivali. Delovna skupina, ki se je sestala skozi poletje, je delala uspešno tudi na račun članov delovne skupine, ki so bili imenovani na predlog opozicije. S tem je zakon dosegel predvsem tehnične in vsebinske izboljšave. Prepričan pa sem, da so Pozitivna Slovenija in trije poslanci, pravi obraz pokazali prav v torek 5 minut pred 12. uro, kljub temu, da je njihova predstavnica na tej delovni skupini rekla: Poglejte, ne bomo vam delali problemov pri zakonu o državnem holdingu, pričakujem pa konsenz pri enem izmed najpomembnejših dokumentov oblikovanje klasifikacije in strategije upravljanja državnega premoženja. Jaz sem imel občutek, da je bila držana, ves čas teh pogajanj in oblikovanju ena figa v žepu, kar se je pokazalo že kot neka dosedanja praksa opozicije, da na vsak način hoče ustaviti in blokirati rešitve, ki jih ta vlada predlaga. Osebno ocenjujem, da posledice tega referenduma bodo za Slovenijo vidne oziroma so že vidne. Kot je omenil že sam minister, zaradi zahteve po referendumu padajo bonitetne ocene oziroma smo dani na negativno listo. Slovenija že čuti posledice, jaz pa pričakujem, da vsi podporniki tega referenduma bodo posledice občutili na nedeljskih volitvah in da se bodo ljudje znali odločiti, da podprejo tistega kandidata, ki reforme podpira, ne pa tisti, ki jih zavirajo.
Delovna skupina, ki se je sestala, je delovala uspešno, to je bilo tudi priznanje tako s strani opozicije kot koalicijskih predstavnikov. Treba je poudariti, da se je vlada tukaj zavedala pomembnosti tega zakona, zato je ponudila roko sodelovanja tudi opoziciji, kar ni bila praksa prejšnje vlade. Ta zakon z amandmaji, ki so bili sprejeti na seji, kjer se je ta zakon sprejemal, vsebuje vrsto pripomb in priporočil, ki jih je dala opozicija. Nedvomno se v javnosti pojavljajo laži in zavajanje, da ta zakon prinaša samo slabo in nič dobrega. Ta zakon prinaša odgovornejše, učinkovitejše, transparentnejše upravljanje državnega premoženja. Treba je poudariti, da je bila na predlog opozicije iz prvotnega zakona izločena slaba banka, da se je upoštevalo, da kapitalska družba ostaja samostojna pravna oseba, da Modra Zavarovalnica ostaja hčerinska družba Kapitalske družbe, da se vključi protikorupcijska klavzula, da je potrebno soglasje Državnega zbora v vmesnem obdobju do priprave klasifikacije in do sprejetja klasifikacije, da se državno premoženje ne bo moglo odprodajati brez soglasja Državnega zbora. Danes ta obstoječi sistem omogoča, da brez soglasja Državnega zbora, Kapitalska družba, vsaj tako beremo po časopisih, prodaja delež v Petrolu, čeprav nam to stranka SD najbolj očita, da so to naši načrti, naši plani, vsi pa vemo, da je predsednik uprave Kapitalske družbe vidni predstavnik SD, član delovne skupine in v medijih beremo, ne samo da se Petrol prodaja, ampak da so našli že kupca.
Zakon o državnem holdingu, upam, da bo uveljavljen in sprejet, takšnega načina dela ne bo dovoljeval. Obstaja vrsta varovalk, kateri bodo onemogočene brezglave prodaje državnega premoženja. Če ne bi prišlo do vseh teh zapletov, bi se Državni zbor namesto o zahtevi o referendumu, danes lahko pogovarjal o klasifikaciji, ki jo mora vlada, če bo zakon uveljavljen v enem mesecu poslati v Državni zbor. To pomeni, da se bo Državni zbor ukvarjal z najpomembnejšimi dokumenti. Slovenija še danes nima strategije upravljanja državnega premoženja. Tavamo v temi. Ne vemo, kaj bi s sektorsko politiko, kaj bi s finančnimi naložbami dela, zaradi tega je upravljanje neučinkovito, slabo, dobički slovenskih podjetij v državni lasti imajo manjšo donosnost kot tisti primerljivi v tujini.
Zakon o slovenskem državnem holdingu je tisti, ki bo tudi zagotovil vzdržnost in stabilnost pokojninske blagajne na osnovi koalicijske pogodbe in vztrajnosti DeSUS-a. Zakon določa, da mora holding izplačati 10% kupnine Kad-u. Tega nikdar nikoli v Sloveniji še ni bilo. To pomeni, da zakon prinaša veliko dodano vrednost za vse upokojence in za generacije, ki se počasi bližajo temu sistemu. Z rušenjem tega zakona se ogroža tudi vzdržnost in stabilnost pokojninske blagajne. Kljub temu, da opozicija govori ravno nasprotno, da se bo s tem naredilo na račun upokojencev izplačila za denacionalizacijske upravičence. Temu ni tako. Preberite si 6. člen zakona, ki jasno določa namembnost in porabo sredstev. Dodatno 28. člen, ki jasno govori, da kapitalska družba svoja sredstva lahko uporablja izključno za namene, ki jih določa zakon. Na drugi strani pa si preberite poročilo Slovenske odškodninske družbe, iz katerega je jasno razvidno, da njeno premoženje zadošča za poravnavo obveznosti denacionalizacijskih upravičencev. Ni bojazni, gre ponovno za zastraševanje, širjenje laži.
Ne razumem opozicije, zakaj je toliko proti temu zakonu. Verjetno se še danes tolčejo po glavi, da so naredili takšno napako v torek, kajti verjamem, da za njih je bolj pomembno, da bi padel bančni zakon. Hvala bogu, da temu ni tako. Verjamem, da je bančni zakon veliko bolj pomemben za sanacijo slovenskega gospodarstva kot Slovenski državni holding. Vendar s temi potezami Slovenija ponovno izgublja kredibilnost v tujini. Izgublja kredibilnost – in to zaradi opozicije. Zavedati se je potrebno, da Slovenija ene same reforme ni sprejela od leta 2009, kljub velikim obljubam. In čas bi bil, da se tega zavedamo.
Kolegica iz Pozitivne Slovenije je prej dajala, da so sledili tudi strokovni javnosti. Še zdaleč ne. Preberite, kaj meni strokovna javnost o referendumu o slovenskem državnem holdingu. Kompletna strokovna javnost je mnenja, da ta zakon ne spada na referendum, da je to politična odločitev, da gre tu za strokovna vprašanja. In s tem zakonom, ki ga je predlagala, vlada tudi sprejema kompletno odgovornost. Največ nesoglasij, kljub temu, da je delovna skupina veliko soglasij dosegla, je bilo pri oblikovanju nadzornega sveta. Vendar potrebno se je zavedati: odgovornost za upravljanje državnega premoženja ima Vlada Republike Slovenije, in temu je pravilno, da ima tudi večino v nadzornem svetu. Ampak pozabite, opozicija ima tudi predstavnika v nadzornem svetu. Doslej tega ni bilo. Paradržavni skladi niso imeli te možnosti, AUKN tega ni imel. Predstavnik v nadzornem svetu je tudi član Ekonomsko socialnega sveta.
Narediti smo hoteli transparenten zakon, ki bo predvsem omogočal odgovornejše upravljanje državnega premoženja, ki bo skoncentrirano na enem mestu. Ne, vi trdite svoje, odločili ste se za blokado. Prepričan sem, da tu ni vsebinskih razlogov za ta referendum, ampak da so zgolj politični razlogi. Ne glede na vse povedano in če bo do tega referenduma prišlo, kar je slabo, sem prepričan, da bo tudi med ljudmi zavladal razum in da se bodo ljudje zavedali, da Slovenija potrebuje reforme, da je holding en del izmed teh reform in da bodo glasovali “za”. Predvsem pa, da bodo tudi vsi upokojenci spoznali, da je ta zakon za njih velika dodana vrednost, velika varovalka, ki bo omogočala stabilnost in vzdržnost izplačevanja pokojnin. Tudi ljudje hočejo imeti odgovornost za opravljanje z državnim premoženjem in ta zakon in jim to omogoča. Hvala.