Poslansko vprašanje Vladi RS: poslovanje podružnic NLB v tujini

Poslansko vprašanje Vladi RS: poslovanje podružnic NLB v tujini   Na podlagi 248. člena Poslovnika Državnega zbora RS so danes, 23. februarja 2007, poslanci SDS Jože Tanko, Jožef Jerovšek, mag. Branko Grims in Rudolf Petan Vladi RS poslali pisno poslansko vprašanje glede poslovanja podružnic NLB v tujini. V preteklih dneh smo lahko v slovenskih medijih prebrali zapise o nepravilnostih oziroma finančnih malverzacijah, ki naj bi se dogajale v podružnici Nove Ljubljanske Banke v New Yorku, konkretneje v LBS banki. Takratne nepravilnosti je preverjala celo ameriška finančna policija. Niti slovenska javnost niti Državni zbor Republike Slovenije nista bila obveščena o ukrepih, ki jih je oziroma bi jih morala izvesti Banka Slovenije. Obstaja celo upravičen sum, da so bili v nepravilnosti vpleteni takratni politični akterji iz najvišjih državnih vrhov, saj je nekdanji direktor LBS banke v New Yorku kmalu po odkritju nepravilnosti postal vodja urada takratnega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška.Hkrati so v teh dneh presenetile informacije o nepravilnostih in nezakonitem ravnanju družbe LHB Finance, d. o. o., slovenske podružnice LHB Internationale, ki je v večinski lasti Nove Ljubljanske Banke. Kljub temu da je bilo nezakonito ravnanje odkrito že pred več kot dvema letoma, niti slovenska javnost niti Državni zbor Republike Slovenije nista bila obveščena o ukrepih, ki jih je oziroma bi jih morala izvesti Banka Slovenije, uprava in takratni nadzorni organi NLB. Naravnost v oči bode pasivnost Banke Slovenije v relacijah do nepravilnosti v skupini NLB v preteklosti. Na podlagi že doslej dostopnih informacij se poraja vrsta sumov in vprašanj, zato poslanci SDS Vlado RS pozivajo, da od guvernerja Banke Slovenije pridobi odgovore na vprašanja: 1. Ali sploh in kako pogosto je Banka Slovenije v preteklosti nadzirala poslovalnice slovenskih bank v tujini?2. Ali sploh in kako pogosto je Banka Slovenije v preteklosti nadzirala poslovalnice v tujini registriranih bank, delujoče v Sloveniji?  3. Kakšne nepravilnosti je odkrila v posamičnih primerih tega nadzora in kako je ukrepala?4. Kdaj je bila Banka Slovenije obveščena o nepravilnostih v LBS banki v New York in kakšne ukrepe je sprejela po tem obvestilu?5. Kako je sploh mogoče, da je LHB Finance, d. o. o., v Sloveniji opravljala bančne storitve, čeprav ni imela obveznega soglasja Banke Slovenije?  6. Zakaj je Banka Slovenije vse do volitev leta 2004 odlašala z inšpekcijskim pregledom in nezakonitega ravnanja ni pravočasno preprečila?7. Zakaj Banka Slovenije ni takoj ustrezno ukrepala kljub dejstvu, da so LHB Finance v Sloveniji vsem na očeh, v središču Ljubljane na Šubičevi 2, poslovale brez ustrezne notifikacije (po 49. členu Zakona o bančništvu)?     8. Ali in kdaj je Banka Slovenije družbi LHB Finance, d. o. o., izdala odredbo o prenehanju opravljanja bančnih storitev, saj je bilo na podlagi internega pregleda jasno razvidno, da pogodbe vsebujejo elemente, iz katerih izhaja, da družba opravlja bančne storitve, to je hkratno sprejemanje depozitov in dajanje kreditov za svoj račun?9. Ali in kdaj je Banka Slovenije zaradi očitnih odkritih nezakonitosti vložila kazenske prijave zoper odgovorne osebe?  10. Banka Slovenije naj bi pri pregledu nezakonitega poslovanja LHB Finance, d. o. o., v Sloveniji ugotovila očitno sporno financiranje podjetja Delfi, v lasti Ivana Zidarja, konkretno ustvarjanje prihodkov Delfiju preko razlike med obrestnimi merami za 4 odstotne točke (LHB Finance Delfiju denar posodijo po 7 % hkrati pa si ga od njega sposodijo po 11 %). Kako je v tem primeru, glede na očitno krajo oziroma poslovno goljufijo, ukrepala Banka Slovenije?  11. Banka Slovenije naj bi pri pregledu nezakonitega poslovanja LHB Finance, d. o. o., v Sloveniji ugotovila, da je družba LHB Finance odkupila delnice Telekoma Slovenije od Petra Tevža v vrednosti 150 mio. sit. Kako je v tem primeru, glede na očitno nezakonito finančno poslovanje, ukrepala Banka Slovenije? 12. Banka Slovenije naj bi pri pregledu nezakonitega poslovanja LHB Finance, d. o. o., v Sloveniji ugotovila, da je bil ob vsem navedenem eden izmed vodilnih ljudi v strukturi LHB Finance Tomaž Rogelj, Banki Slovenije dobro poznan iz afere s SIB banko. Kako je mogoče, da je kljub takrat že potekajočim postopkom v zvezi s SIB banko omenjena oseba mirno opravljala nezakonite bančne posle v drugi finančni instituciji v Sloveniji?  13. Kdo je bil v času dogajanja naštetih nezakonitosti v interni delitvi dela v Bakni Slovenije odgovoren za nadzor finančnega sistema?  Nadalje Vlado RS  kot največjo lastnico NLB sprašujemo:   1. Ali je nadzorni svet Nove Ljubljanske Banke (člani NS NLB v tistem mandatu so bili Anton Žunič, Metka Tekavčič, Borut Jamnik, Uroš Slavinec) seznanjen z ugotovitvami pregleda družbe LHB Finance?  2. Kdaj je bil seznanjen in kako je ukrepal?3. Kako je ukrepala uprava NLB po obvestilu o nezakonitem poslovanju svoje podružnice?  4. Ali je uprava v določenem roku poslala odgovor Banki Slovenije in kako je pojasnila kršitev?5. Ali je nadzorni svet LHB kdaj obravnaval predlog ukinitve LHB Finance, d. o. o., oziroma prenosa bančnih poslov? Če da, kam so bili ti posli prenešeni?  6. Ali sta bila uprava in nadzorni svet Nove Ljubljanske Banke seznanjena z ugotovitvami o nezakonitostih v poslovanju podružnice LBS New York?7. Ali bo Vlada RS zagotovila izredno revizijo poslovanja Nove Ljubljanske Banke, vseh njenih hčerinskih družb od njihove ustanovitve naprej?  8. Kako Vlada RS ocenjuje očitno pasivnost in škodljivo ravnanje Banke Slovenije v navedenih primerih, ki so skrajno neobičajni v bančnem prostoru?9. Ali Vlada RS načrtuje kakšno širšo preiskavo politično-kriminalnih povezav v ozadju nezakonitega bančnega poslovanja podružnic NLB v tujini, saj se v vseh zgodbah pojavljajo politično in celo sorodstveno povezane osebe?   Prosimo za odgovore.    S spoštovanjem,   poslanci DZ RS: Jože Tanko, Rudolf Petan, mag. Branko Grims, Jožef Jerovšek