Poslanec SDS Tomaž Lisec je zastavil pisno poslansko vprašanje ministrici za pravosodje mag. Lilijani Kozlovič.
Zakon o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07, 40/12 – ZUJF in 36/19 – ZOdv-F) določa, da se z izpitom preverja, ali je sodniški pripravnik pridobil potrebna znanja in se praktično usposobil za samostojno opravljanje pravniških del za opravljanje funkcij oziroma poklica iz 1. člena tega zakona. Pravila o varovanju izpitne tajnosti pri pisnem delu pravniškega državnega izpita (Uradni list RS, št. 33/08) in Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 26/08, 40/09, 40/11 in 17/19) podrobneje določata izvedbo pravniškega državnega izpita (PDI).
Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Pisni del izpita zajema izdelavo pisnih nalog, sodne odločbe prve stopnje, s kazenskega in civilnega področja. Pri tem se sodba še vedno piše na roko. Pisni del izpita traja za vsako pisno nalogo po osem ur. Kandidat ima lahko pri pisnem delu izpita pri sebi zakone in druge predpise ter strokovno pravno literaturo. V času opravljanja pisnega dela izpita se kandidat ne sme z nikomer posvetovati. Ustni del je razdeljen in izpraševanje poteka po področjih.
Pravniški državni izpit ne predstavlja zgolj nujno potrebnega pogoja za opravljanje pravosodnih funkcij temveč pridobitev dodatne kvalifikacije s katero pravniki vstopajo na trg dela. Pred leti se je govorilo o reformi oz. novi ureditvi PDI. Ali se pripravljajo spremembe na tem področju? Glede na strategijo Slovenije glede digitalizacije z intenzivno in inovativno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter interneta v vseh segmentih družbe, lahko pričakujemo, da bo vsaj za pisni del izpita dovoljena uporaba računalnika?
