Poslansko vprašanje predsedniku vlade
torek, 15. 6. 2004Poslansko vprašanje predsedniku vlade mag. Tonetu Ropu je v imenu poslanske skupine SDS postavil predsednik stranke Janez Janša. Ponedeljek, 14. junij 2004 Poslansko vprašanje predsedniku vlade mag. Tonetu Ropu je v imenu poslanske skupine SDS postavil predsednik stranke Janez Janša. Ponedeljek, 14. junij 2004JANEZ JANŠA: “Spoštovani gospod predsednik! V začetku lanskega leta sva vam z dr. Bajukom v imenu Koalicije Slovenije postavila nekaj vprašanj in nekaj zahtev. Ena od teh se je nanašala tudi na bolj pluralistično sestavo nadzornih svetov v tistih podjetjih, kjer je država večinski lastnik in kjer upravlja s tem kapitalom. Ta predlog je bil takrat zavrnjen. Predlagali pa smo samo, da bi lahko opozicija na državnem in lokalnem nivoju zaradi boljšega nadzora v te nadzorne svete predlagala do tretjine strokovnjakov. Razvoj dogodkov od takrat, ko je bila ta zahteva zavrnjena, je pokazal, da je bila ta zahteva še kako opravičena. Nenazadnje je tudi raziskava mednarodnega instituta za manedžment, objavljena pred kratkim, pokazala, da je zloraba notranjih informacij v Sloveniji od vseh 60-ih merjenih držav in regij najbolj pereča. Po drugi strani pa imamo tukaj vrsto primerov, ki smo jih, vsaj nekatere, obravnavali tudi na dveh ali treh izrednih sejah, ki so pokazali, da tudi takrat, ko se nepravilnosti s težavo odkrijejo, postopa tako, da odgovarjajo samo izvajalci. V primeru SIB Banke je bila preiskava zaključena na ravni izvajalcev, izšla naprej po poročilih tožilstva, ki smo jih slišali. Očividci pravijo, da je na sestanku, kjer so se dogovarjali o ceni delnic te banke, sodeloval tudi generalni sekretar vlade. Po naših podatkih ni bila nobena preiskava sprožena v tej smeri. Imamo potem primer Petek, kjer so na sodišču tudi samo izvajalci. Preiskava za enkrat ni šla nič naprej v samo ozadje, če izvzamemo parlamentarno komisijo. Imamo zadevo Orion, kjer po naših informacijah preiskava ne steče nikamor, čeprav so tukaj v aktualni vladi ljudje, ki so sedeli v nadzornih institucijah, ki so izdajala dovoljenja tem podjetjem kljub nepopolni dokumentaciji. Na predzadnji izredni seji je oziroma po predzadnji izredni seji je bila vložena kazenska ovadba v zvezi z zelo škodljivim poslovanjem podjetij, ki so v državni lasti, tožilstvo je v dveh dneh odgovorilo, da ne bo sprožilo preiskave, ker so bila očitno vmešana premočna politična imena oziroma imena, ki so na oblasti. Generalna državna tožilka, ki je založila ovadbo v primeru SIB banke je bila nagrajena celo s funkcijo ministrice v vladi. Po drugi strani pa imamo, recimo za delavce za tekočim trakom video nadzor -kamere, ki spremljajo vsakega, ki dela neko konkretno stvar, dočim v primerih, ko gre za milijarde, vlada dela vse, da tega nadzora ne bi bilo. Sprašujem vas, ali danes, po dveh letih, ko je bila naša trditev dokazana tudi s to mednarodno raziskavo, imate kakšno bolj naklonjeno mnenje k temu predlogu, da v nadzornih svetih, kjer vlada upravlja z državnimi deleži in ima večinsko lastnino, sodelujejo tudi strokovnjaki, ki jih tja predlaga opozicija, in na ta način zagotavljajo sproten nadzor?
