Na 21. redni seji državnega zbora je poslansko vprašanje predsedniku vlade Janezu Janši zastavil poslanec SDS mag. Marko Pogačnik.
Vprašanje in odgovor objavljamo v celoti.
MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsednik Vlade, gospod Janez Janša! Vlada je na julijskem zasedanju Evropskega sveta v okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje in odpornost izjemno uspešno izpogajala največ evropskih investicijskih sredstev v zgodovini Slovenije. Slovenija je tako do leta 2029 upravičena do okvirno 10,2 milijarde evrov. Izredno uspešna pogajanja so za nami, zdaj pa je pomembno, da ta sredstva pametno ter učinkovito počrpamo in investiramo. Kakšna je strategija Vlade oziroma kateri so njeni prioritetni ukrepi, s katerimi bo zagotovila pametno ter učinkovito črpanje in investiranje evropskih sredstev?
JANEZ JANŠA: Drži, sredstva, ki so na voljo, so vsaj za naslednja tri, štiri leta večja, kot so bila kadarkoli prej iz teh virov v primerljivem obdobju. Ne samo zato, ker smo v nasprotju s pričakovanji povečali redni evropski proračun, ki je alociran za Slovenijo, se pravi, sedemletni finančni okvir, ampak tudi zato, ker je zdaj zaradi epidemije temu dodan še sklad za okrevanje in odpornost.
V prejšnjih dneh je bilo polno dezinformacij, da je Evropska komisija zavrnila načrt za okrevanje in odpornost, nacionalni načrt, in to preden so bili sploh predpisani okviri, na podlagi katerih se bodo taki načrti ocenjevali. Rok za sprejetje teh načrtov oziroma potrditev na evropski ravni je april prihodnje leto. Naš načrt oziroma na namen je, da do konca leta predlagamo in sprejmemo ta načrt. Vlada je nek okvirni osnutek sprejela pred desetimi dnevi. Ta osnutek predvideva prioritete v smislu samega namena oziroma naslova sklada, to sta okrevanje in odpornost.
Naš namen je, da s hitrimi investicijami v tiste sektorje, ki so ključni za okrevanje in delno tudi za odpornost za naprej, zagotovimo dodatne kapacitete v zdravstvenem sistemu, v sistemu skrbi za starejše, pri investicijah, ki pomenijo korak naprej v smislu digitalne družbe, digitalizacije, v smislu trajnostnega razvoja in v okviru vseh teh namenov v smislu nadgradnje fizične oziroma prometne, pa tudi energetske in komunikacijske infrastrukture, še posebej v tistih delih države, ki so bili doslej zapostavljeni. Kar se tiče zdravstvenega sistema, bosta zgrajeni dve novi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, negovalne bolnišnice v vseh regijah, v nekaterih regijah bodo obstoječe bolnišnice spremenjene v negovalne in bodo zgrajene nove regionalne bolnišnice. Znatno bomo povečali kapacitete zdravstvenega sistema na vseh tistih točkah, za katere že deset let vemo, da so premajhne, pa tudi na tistih, za katere se je zdaj, v času epidemije izkazalo, da potrebujemo dodatne rezerve.
Glavna ovira za to, da se ta sredstva ne samo počrpajo, ampak tudi pametno investirajo, so domače birokratske ovire. Na prvem mestu miselnost, da moramo bit še bolj papeški od papeža. Podhranjen je del aparata, kjer so sposobni ljudje od prve finančne perspektive naprej, ko smo vzpostavili ta sistem, odhajali in jih danes najdemo povsod drugod, v glavnem po tujini, kot pa na mestih, za katere smo jih usposabljal. Med preostalimi se je očitno razpasla neka miselnost, da je to predvsem kontrola nad investitorji, nad izvajalci, nad tistimi, ki predlagajo programe, nad občinami, nad podjetji in tako naprej, kar je v praksi velikokrat izgledalo tako, da je nekdo nekaj predlagal, nek projekt, pa je dobil čez en mesec pisni odgovor, da so tri vejice postavljene narobe. Ko je popravil tiste vejice, je trajalo tri mesece, preden je bil naslednji odgovor.
Najprej je treba spremeniti miselnost in to delamo in se spreminja. Vsi, ki na nacionalnem nivoju delajo na investiranju teh sredstev, so tukaj pomočniki investitorjev. Morajo jim pomagati, da te projekte pripravijo tako, da bodo šli skozi bruseljsko sito, da se praviloma ne komunicira preko dolgih pisem, ampak neposredno prek telefonov, elektronske pošte itd.. Poleg tega je prioriteta tudi dodatna kadrovska krepitev za te namene.
MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsednik Vlade, hvala za odgovor. Področja, v katera mora Slovenija vlagati sredstva, da se zagotovi visoka raven kvalitete življenja in blaginja državljanov, so številna. Za zagotovitev visoke ravni kvalitete življenja in blaginje državljanov mora Slovenija vlagati v prometno, okoljsko, energetsko, zdravstveno, socialno in drugo infrastrukturo. Še posebej je pomembno investirati v zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, torej v raziskave in razvoj, inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in usposabljanje za poklice prihodnosti. Le z dolgoročno konkurenčnim gospodarstvom bomo sposobni sami financirati visoko raven javnih storitev, se soočiti z demografskimi gibanji, ki so trenutno žal neugodna, in zagotoviti trajno in stabilno blaginjo vseh državljanov Republike Slovenije. Ima Vlada strategijo, katerim področjem oziroma komu in koliko se bo namenilo evropskih sredstev? Bo v praksi to pomenilo, da bo šlo pri odločanju o uporabi sredstev za ali-ali odločitve, torej, da bodo določena področja dobila dovolj sredstev, določena področja pa malo ali celo nič sredstev?
JANEZ JANŠA: Evropska sredstva niso edini vir investiranja. Zagotovo moramo biti sposobni tudi iz lastnih virov, proračunskih in ostalih virov, na državni in na lokalnih ravneh, predvsem pa z ustvarjanjem okolja za privatne investicije, zagotoviti dovolj sredstev za vse te namene, tudi za inovacije, za raziskave in razvoj. To področje je eno od petih prioritetnih, tudi v tem evropskem okviru. Ni odvisno zgolj od nas, in naša odločitev, v tem smislu, ali bomo zdaj dali vse za digitalno družbo in transformacije, inovacije ali pa za zdravstvo. Gre za sorazmernost in to seveda upoštevamo in, kot že rečeno, gre za kombinacijo domačih in evropskih virov, pri mnogih projektih, nenazadnje je tudi pri evropskih sredstvih potrebna lastna udeležba, tako da, znotraj tega manevrskega prostora se določajo tudi prioritete.
Treba je vedeti, da še nikoli ni bilo tako malo časa za pripravo programov, glede na to, da gre za front loading, se pravi, ko gre za sklad za okrevanje in odpornost, bo možno večino sredstev porabiti takoj, ne bo treba čakati po letih, tja do leta 2026. In tudi v našem interesu je, da sredstva čim prej investiramo, ker prej kot jih bomo investirali, prej bodo dajala učinke. Ni vseeno, ali neko cesto zgradiš danes in s tem omogočiš neki regiji bistveno hitrejši razvoj v naslednjih petih letih, ali pa to cesto zgradiš šele čez pet let in ta regija v tem času zaostane. Torej, odprava birokratskih ovir je tu ključna in to je ena od naših prioritet. In uresničevanje te prioritete, se pravi, debirokratizacija, je tudi en osnovnih pogojev za decentralizacijo; za to, da se bodo ta sredstva tudi pravično investirala po celi državi, da to na koncu ne bo samo v osrednji Sloveniji.
